Novice
Prilagodite izpis
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Inovativne rešitve za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu
Vse večji delež razpršenih obnovljivih virov energije v elektroenergetskem omrežju postaja ključen za razogljičenje evropskega energetskega sektorja in s tem za doseganje ciljev politike EU na področju energetike in podnebnih sprememb. Spremenljivost in negotovost proizvodnje razpršenih virov električne energije virov predstavljata pomembna tveganja in izzive povezane s stabilnostjo in zanesljivostjo tako celotnega povezanega evropskega elektroenergetskega sistema, kot tudi nacionalnih in lokalnih omrežij, hkrati pa odpirajo nove priložnosti za razvoj novih energetskih konceptov in rešitev.
-
Okrevanje evropske družbe bo v prihodnosti močno odvisno tudi od tega, kako telesno zmogljivi bodo evropski otroci in mladostniki
FitBack - interaktivna, večjezična in brezplačna spletna aplikacija za vrednotenje telesne zmogljivosti lahko korenito pripomore k pokoronskemu okrevanju otrok in mladostnikov v Evropi in po svetu.
Evropa se sooča z vrsto izzivov, za katere še nimamo učinkovitih rešitev. Pri iskanju le-teh pa tudi vse (pre)pogosto nastopa zgolj kot gasilec, namesto da bi se odzvala pravočasno in na pravi način. Za to pa predvsem potrebujemo dovolj energije in zmogljivosti. Še posebej generacije, ki prihajajo in se bodo z izzivi ukvarjale v prihodnosti. Na tej točki bi moralo evropske politične odločevalce močno skrbeti. Dejstvo je namreč, da se mladi za spodbujanje zdravega telesnega, kognitivnega in duševnega razvoja že nekaj časa ne gibajo dovolj. Posledično upada tudi njihova telesna zmogljivost, ki je dober kazalnik splošnega zdravja ter njihovih miselnih zmožnosti. In pandemija COVID-19 je razmere le še poslabšala. -
Nova metoda zdravljenja srčne mišice z elektroporacijo
Slovenski znanstveniki so bistveno pripomogli k razvoju zdravljenja srčne aritmije z uporabo elektroporacije. Gre za postopek ablacije srčne mišice z visokonapetostnimi električnimi pulzi, pri katerem raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorja Damijana Miklavčiča sodelujejo z ameriškim podjetjem Medtronic, ki je eno od vodilnih podjetij za medicinsko opremo na svetu. Rezultate klinične študije je v začetku marca predstavil dr. Atul Verma, vodja klinične raziskave s kanadske Univerze McGill, Montreal, na kongresu American College of Cardiology v New Orleansu, ZDA.
-
Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani poteka nov usklajevalni in podporni projekt Obzorja Evropa, ki razvija delovni okvir za uvajanje krožnih bio-osnovanih rešitev manjšega obsega na podeželju. Izr. prof. dr. Luka Juvančič, vodja projekta na Biotehniški fakulteti, s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je pojasnil: »Cilj projekta BioRural je nasloviti gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših podeželskih skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva (kmetijstvo in prehranski sistemi, gozdno-lesna veriga, vodni sistemi, bioenergija, biomateriali).« Opozoril je, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.
-
Udarno na področju meroslovja tlaka
Točne meritve časovno spreminjajočega tlaka so pomembe za številne industrijske sektorje. Najstrožje zahteve po točnem merjenju visokofrekvenčnega tlaka prihajajo iz avtomobilske, vesoljske in balistične industrije, kjer je potrebno točno meriti tlak s frekvencami vse do nekaj sto kHz. Da bi lahko zagotavljali dinamične kalibracije merilnikov tlaka v zahtevanem frekvenčnem območju ter s tem omogočili točna merjenja v najbolj zahtevnih industrijskih panogah, številni nacionalni meroslovni inštituti po svetu razvijajo primarni dinamični merilni etalon za tlak na osnovi udarne cevi. V udarni cevi je kalibrirani merilnik tlaka namreč lahko vzbujen s skoraj idealno tlačno skočno spremembo, ki jo generira odboj udarnega vala od končne stene udarne cevi. Tako ekstremno hiter odboj udarnega vala pa poleg generiranja visokofrekvenčnega tlaka neizogibno generira tudi neželene mehanske vibracije, ki vzbudijo lažne signale merilnika tlaka, ki se ga kalibrira.
-
Prof. Dr. Mirjam Mencej pridobila prestižni ERC projekt za uveljavljene raziskovalce
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF) je pridobila projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt The roles of the agency of the dead in the lives of individuals in contemporary society / Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY). Skoraj dva milijona evrov vreden projekt bo trajal pet let, izvajati ga bodo začeli 1. septembra 2023.
-
Bodo razlike v plačah po spolu ostale tudi v naprednih družbah?
V študiji, ki jo je vodila Univerza v Kaliforniji, z Univerze v Ljubljani pa je sodelovala Fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški. Ugotovitve kažejo, kako bi nove politike lahko rešile analizirane težave.
-
Z nadzorovanim poskusom prvič preverjali uspešnost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega največji delež govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno povečati izvajanje kmetijskih praks z manjšimi izpusti.
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
-
Induktivni odziv baterijskih materialov s fazno separacijo
Razumevanje procesov v baterijah je ključnega pomena za njihovo ustrezno zasnovo, nadzor, krmiljenje in analizo stanja napolnjenosti, zdravja ter varnosti baterij. Fizična zaznavala so zelo pomembna za podporo naprednega razvoja in delovanja baterij. Njihovo sklapljanje z virtualnimi modeli pa omogoča izkoriščanje multiplikativnih učinkov, saj mehanistično osnovani modeli odstirajo globlji vpogled v fenomenologijo procesov in omogočajo njihovo poglobljeno razumevanje.
-
SLOfit prva nagrada E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award
Projekt SLOfit - vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti, ki so ga razvili na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, je bil po izboru strokovne žirije v Bruslju dobitnik PRVE NAGRADE E+ SPORT 2022 - #BeActive - Across generations award, namenjene nagrajevanju projektov, ki spodbujajo zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih.
-
UL sodelovala v prelomni raziskavi, ki dokazuje prednosti predpisovanja zdravil na podlagi genskega zapisa
Po izsledkih raziskave mednarodne skupine raziskovalcev iz sedmih držav pod vodstvom raziskovalcev z Univerzitetnega medicinskega centra v Leidnu (LUMC), v kateri so sodelovali tudi raziskovalci Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se pri bolnikih pojavlja kar za 30 % manj resnih neželenih učinkov različnih zdravil, če je izbira zdravil prilagojena njihovemu genskemu zapisu. Študija, ki je bila objavljena v reviji The Lancet, prva dokazuje prednosti predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin na podlagi genskega zapisa posameznega bolnika.
-
Ohranjanje napihljivega dojenčka Trumpa
Raziskovalci Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana (HSLL) s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, raziskovalci z univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) in konservatorji iz Londonskega muzeja so sodelovali v interdisciplinarni raziskavi na področju dediščinske znanosti, ki je preučevala stabilnost in tveganje pri razstavljanju 6-metrov visokega in 3-metre širokega balona iz polivinilklorida (PVC). Rezultati kromatografske analize materiala, preučevanja pospešene razgradnje modelnih vzorcev ter modeliranja difuzije in izhlapevanja so konservatorjem podali osnove za razvoj presoje tveganj med skladiščenjem in razstavljanjem.
-
Tribološke raziskave površin in kontaktov za zeleno mobilnost
Mobility GT: Največji projekt na Fakulteti za strojništvo UL doslej – CoFund projekt Obzorja Evropa je prejel Pečat odličnosti, s katerim bo prof. dr. Mitjan Kalin koordiniral projekt 24 podoktorskih raziskav v vrednosti 7,6 milijonov evrov.
-
Novo zdravilo za lajšanje simptomov pasje demence
Nagrada za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na mednarodnem dogodku BioFit, v katerem so sodelovali raziskovalci Fakultete za farmacijo in Veterinarske fakultete.
Asist. dr. Urban Košak je s svojo ekipo prejel nagrado za najbolj inovativen projekt na področju zdravja živali na prestižnem dogodku Biofit. Prvo mesto so si prislužili z novim zdravilom za lajšanje simptomov pasje demence. -
Inovacija SIMBA za boj proti superbakterijam
Z inovacijo do hitrejših in cenejših rešitev pri iskanju novih učinkovin v boju proti superbakterijam.
Naraščajoč pojav superbakterij, kot pravimo bakterijam odpornim proti več antibiotikom, je globalni problem zdravstva. Problem dodatno povečuje združevanje bakterij v biofilmih, ki jim omogočajo zaščito in preživetje v zelo neugodnih pogojih ter olajšajo prenašanje odpornosti. Globalni razvoj novih antibiotikov je prav zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij, kot so npr. pripenjanje bakterij na površino, gibljivost ali interakcije med bakterijami, in ne več samo na preživetje. Za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija. -
Brezstična identifikacija dušenja nihanja struktur
Lahke konstrukcije, kot so vetrne turbine in letala, so med delovanjem izpostavljene velikim dinamičnim obremenitvam. Zaradi takšnih obratovalnih pogojev in svoje majhne mase vibrirajo. To je primerljivo z glasbili, ki zaradi induciranih vibracij proizvajajo zvoke.
