Novice
Prilagodite izpis
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Doc. dr. Denis Golež prejemnik prestižnega ERC projekta za utrditev samostojne kariere (Consolidator Grant)
Dr. Denis Golež, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je pridobil enega najprestižnejših evropskih raziskovalnih projektov – ERC Consolidator Grant za utrditev samostojne kariere.
-
Odpadna toplota - problem ali rešitev?
Odpadna toplota bi lahko postala eden ključnih virov čiste energije prihodnosti. Nova prebojna raziskava raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani kaže, da lahko napredne visokotemperaturne toplotne črpalke bistveno zmanjšajo porabo energije, emisije toplogrednih plinov in toplotno obremenjevanje okolja – zlasti v industriji in energetiki.
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
Slovenska pametna škatla, razvita na UL FE, se je vrnila z Antarktike
Kako zanesljivi so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), ko ladja pluje skozi najtežje razmere na svetu? Na to vprašanje so odgovorili raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko UL, Inštituta “Jožef Stefan” in Fakultete za pomorstvo in promet UL. Na krovu italijanskega ledolomilca Laura Bassi so izvedli 200-dnevno raziskovalno odpravo. Zbrani podatki so ključnega pomena za razvoj naslednjih generacij avtonomnih ladij.
-
Doc. dr. Meta Sterniša prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award
Doc. dr. Meta Sterniša z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award, ki jo podeljujejo mladim raziskovalkam in raziskovalcem z izjemnimi dosežki na svojem področju. Nagrado je prejela za svoj znanstveni prispevek na področju živilskih znanosti in mikrobiologije.
-
Slovenski študenti raziskujejo “vesoljsko majonezo” v breztežnosti
Ekipa CAVE 0g z Univerze v Ljubljani je med 87. paraboličnim poletom Evropske vesoljske agencije raziskovala nastanek emulzij v pogojih breztežnosti – ključni korak k pripravi hrane in zdravil v vesolju.
-
Prebojni materiali za zajemanje vode iz zraka – uspeh doc. dr. Primoža Poredoša
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih globalnih izzivov sodobnega sveta. Medtem ko se zaloge sladke vode na površju hitro krčijo, atmosfera vsebuje kar šestkrat več vodne pare, kot je vode v vseh svetovnih rečnih sistemih skupaj. Ta izjemen, a še vedno premalo izkoriščen naravni vir, odpira pot k novim, trajnostnim rešitvam za oskrbo s pitno vodo. Prav na tem področju je pomemben znanstveni mejnik dosegel doc. dr. Primož Poredoš z Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo.
-
UL FE koordinira Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije
Slovenija je vzpostavila Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki ga koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Center bo kot del evropske mreže kompetenčnih centrov prispeval h krepitvi konkurenčnosti Slovenije na strateškem področju raziskav in razvoja čipov in tehnološki suverenosti Evrope.
-
Prof. dr. Mitjan Kalin po dveh desetletjih prvi Evropejec z nagrado ASME Mayo D. Hersey
Prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je po dveh desetletjih prvi Evropejec, ki je prejel nagrado ASME Mayo D. Hersey. Gre za najvišje akademsko priznanje na področju tribologije.
-
Izboljšano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG
Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostejšimi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih žepkih ob zobeh. Tradicionalne metode čiščenja teh področij pogosto ne dosežejo varno in učinkovito. Čeprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izboljšane možnosti uporabe pri čiščenju.
-
Univerza v Ljubljani prejela zlati pred-certifikat DGNB za novogradnjo Veterinarske fakultete
Projekt novogradnje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (UL VF) je prejel zlati pred-certifikat Nemškega sveta za trajnostno gradnjo (DGNB), ki bo omogočil sodobne raziskovalne in učne prostore.
-
Generativna umetna inteligenca po hitrosti širjenja prehitela pametne telefone in internet
Število uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji močno narašča. V enem letu se je število podvojilo. Večina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostejša. Tedensko GenUI uporablja več kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj četrtina. Kljub vse pogostejši uporabi Slovenija še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami.
-
UL FS razvila večrobotski sistem za raziskovanje Luninega površja
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili pameten večrobotski sistem, ki bi ga v prihodnosti lahko uporabili za raziskovanje Luninega površja. Sistem so uspešno testirali v nemškem objektu LUNA, kjer posnemajo razmere na površju Lune.
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih površin?
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natančno metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne površine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samočiščenje ali zaščito pred korozijo.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco
Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.
-
Nova orodja za boj proti globokim ponaredkom
V svetu, kjer fotografijam in videoposnetkom vse težje zaupamo, prihaja pomemben preboj iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko razvili napreden model, ki z izjemno natančnostjo zazna digitalne ponaredke – tudi tiste najzahtevnejše, ustvarjene z najsodobnejšimi metodami umetne inteligence.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
