Novice
Prilagodite izpis
-
Postavitev nove servisne postaje za kolesa v študentskem naselju Rožna dolina v podporo trajnostni mikromobilnosti
Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo v sodelovanju s Študentskim domom Ljubljana in na pobudo Študentskih skupnostnih vrtov v študentskem naselju Rožna dolina v sredo, 15. aprila 2026, postavili novo servisno postajo za kolesa z namenom, da bi študente in študentke UL podprli pri izbiri trajnostnih oblik mikromobilnosti, kot je kolesarjenje.
-
Prof. dr. Marko Anderluh s UL FFA prejemnik prestižnega projekta MSCA doktorske mreže
Prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo UL je koordinator prestižnega evropskega projekta MSCA doktorske mreže, ki je prejel financiranje evropskega okvirnega programa Obzorje Evropa v višini 4,3 milijone EUR. V okviru projekta LLIMIT bodo partnerji skupaj z doktorskimi študenti razvijali inovativne zdravilne učinkovine za natančno uravnavanje imunskega sistema s tarčnim ciljanjem lektinov.
-
Zakaj je vsebnost plina pomembna za kavitacijo: skrita vloga drobnih plinskih mehurčkov
Kavitacija ima ključno vlogo v številnih tehnologijah - od ultrazvočnega čiščenja do kemične obdelave, vendar se lahko zaradi kakovosti tekočine obnaša nepredvidljivo. Nanjo namreč ne vplivajo le raztopljeni plini, ampak tudi drobni neraztopljeni plinski mehurčki.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
3D-natisnjeni senzorji s samodejnim prilagajanjem na temperaturne spremembe brez dodatnih zaznaval
Raziskovalci Fakultete za strojništvo so razvili revolucionarno metodo, ki 3D-natisnjenim senzorjem omogoča samodejno prilagajanje temperaturnim spremembam brez potrebe po dodatnih temperaturnih senzorjih. Odkritje odpira vrata za široko uporabo pametnih struktur v spremenljivih okoljih, od letala do infrastrukturnih objektov, kjer dosedanje rešitve niso bile dovolj zanesljive ali so bile preveč kompleksne.
-
Raziskovalci UL soustvarjajo pametna avtonomna plovila za varnejša morja
Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so sodelovali pri razvoju avtonomnih biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje, ki delujejo v skupini (roju ali jati). Gre za rezultat mednarodnega projekta SABUVIS II, ki se izvaja pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA), poleg slovenskih pa vključuje še partnerje iz Nemčije, Poljske in Portugalske.
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Doc. dr. Denis Golež prejemnik prestižnega ERC projekta za utrditev samostojne kariere (Consolidator Grant)
Dr. Denis Golež, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je pridobil enega najprestižnejših evropskih raziskovalnih projektov – ERC Consolidator Grant za utrditev samostojne kariere.
-
Odpadna toplota - problem ali rešitev?
Odpadna toplota bi lahko postala eden ključnih virov čiste energije prihodnosti. Nova prebojna raziskava raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani kaže, da lahko napredne visokotemperaturne toplotne črpalke bistveno zmanjšajo porabo energije, emisije toplogrednih plinov in toplotno obremenjevanje okolja – zlasti v industriji in energetiki.
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
Slovenska pametna škatla, razvita na UL FE, se je vrnila z Antarktike
Kako zanesljivi so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), ko ladja pluje skozi najtežje razmere na svetu? Na to vprašanje so odgovorili raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko UL, Inštituta “Jožef Stefan” in Fakultete za pomorstvo in promet UL. Na krovu italijanskega ledolomilca Laura Bassi so izvedli 200-dnevno raziskovalno odpravo. Zbrani podatki so ključnega pomena za razvoj naslednjih generacij avtonomnih ladij.
-
Doc. dr. Meta Sterniša prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award
Doc. dr. Meta Sterniša z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award, ki jo podeljujejo mladim raziskovalkam in raziskovalcem z izjemnimi dosežki na svojem področju. Nagrado je prejela za svoj znanstveni prispevek na področju živilskih znanosti in mikrobiologije.
-
Slovenski študenti raziskujejo “vesoljsko majonezo” v breztežnosti
Ekipa CAVE 0g z Univerze v Ljubljani je med 87. paraboličnim poletom Evropske vesoljske agencije raziskovala nastanek emulzij v pogojih breztežnosti – ključni korak k pripravi hrane in zdravil v vesolju.
-
Prebojni materiali za zajemanje vode iz zraka – uspeh doc. dr. Primoža Poredoša
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih globalnih izzivov sodobnega sveta. Medtem ko se zaloge sladke vode na površju hitro krčijo, atmosfera vsebuje kar šestkrat več vodne pare, kot je vode v vseh svetovnih rečnih sistemih skupaj. Ta izjemen, a še vedno premalo izkoriščen naravni vir, odpira pot k novim, trajnostnim rešitvam za oskrbo s pitno vodo. Prav na tem področju je pomemben znanstveni mejnik dosegel doc. dr. Primož Poredoš z Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo.
-
UL FE koordinira Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije
Slovenija je vzpostavila Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki ga koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Center bo kot del evropske mreže kompetenčnih centrov prispeval h krepitvi konkurenčnosti Slovenije na strateškem področju raziskav in razvoja čipov in tehnološki suverenosti Evrope.
-
Prof. dr. Mitjan Kalin po dveh desetletjih prvi Evropejec z nagrado ASME Mayo D. Hersey
Prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je po dveh desetletjih prvi Evropejec, ki je prejel nagrado ASME Mayo D. Hersey. Gre za najvišje akademsko priznanje na področju tribologije.
-
Izboljšano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG
Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostejšimi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih žepkih ob zobeh. Tradicionalne metode čiščenja teh področij pogosto ne dosežejo varno in učinkovito. Čeprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izboljšane možnosti uporabe pri čiščenju.
-
Univerza v Ljubljani prejela zlati pred-certifikat DGNB za novogradnjo Veterinarske fakultete
Projekt novogradnje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (UL VF) je prejel zlati pred-certifikat Nemškega sveta za trajnostno gradnjo (DGNB), ki bo omogočil sodobne raziskovalne in učne prostore.
-
Generativna umetna inteligenca po hitrosti širjenja prehitela pametne telefone in internet
Število uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji močno narašča. V enem letu se je število podvojilo. Večina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostejša. Tedensko GenUI uporablja več kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj četrtina. Kljub vse pogostejši uporabi Slovenija še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami.
