Novice
Prilagodite izpis
-
Račkoboti – vozila, ki samostojno vozijo po maketi mesta
Roboti, opremljeni s kamero in senzorji, ki samostojno vozijo, so postali realnost. Spoznajte račkobote, ki so plod raziskovalnega dela doc. dr. Octaviana Machidona s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).
-
Poziv za prijavo: Izziv digitalnih Inovacij
V primeru, da imate digitalno inovacijo, ki jo želite deliti s svetom, vas vabimo k sodelovanju na tekmovanju Izziv digitalnih inovacij – Digital Innovation Challenge Competition!
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Odprt je HUD sklad za povečanje vpliva humanističnih, umetniških in družboslovnih raziskav
S 1. marcem se odpira Pilotni poziv za povečanje učinka humanističnih, umetniških in družboslovnih (HUD) raziskav na družbo Univerze v Ljubljani – HUD sklad.
-
Doc. dr. Jaka Tušek z UL FS prejel sredstva ERC za podporo inovacijskim potencialom elastokalorične tehnologije
Doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) z raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave opravljene v sklopu "ERC Starting Grant (StG)" projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo na "ERC Proof-of-the-concept (PoC) Grant" z E-CO-HEAT projektom, ki zagotavlja podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov.
-
Raziskovalca Univerze v Ljubljani nepričakovano odkrila nov način prehranjevanja hijen v Afriki
Lisaste hijene so druga največja vrsta velikih zveri v Afriki. Ljudje jih večinoma poznajo kot mrhovinarje, čeprav so v resnici tudi uspešni lovci na antilope, zebre in druge afriške kopitarje. O njihovem prehranjevanju z manjšim plenom je bilo do sedaj znanega le malo. Raziskovalca iz Univerze v Ljubljani sta v Namibiji odkrila nenavaden in doslej še neznan način prehranjevanja tamkajšnjih hijen – s pticami pevkami.
-
Nagrada dr. Uroša Seljaka v višini 10.000 USD: prijave za najboljšo znanstveno objavo študentk in študentov do 15. aprila
Objavljen je javni razpis za podelitev nagrade dr. Uroša Seljaka za leto 2024. Kozmolog dr. Uroš Seljak vsako leto v enkratnem znesku 10.000 USD podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentov, z namenom spodbujanja in podpiranja znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje v Republiki Sloveniji ter spodbujanja mentoriranja študentk, študentov. Rok za prijavo na razpis je 15. april 2024.
-
Mednarodna konferenca o komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov: vabljeni k prijavi referatov
Na Univerzi v Ljubljani bo 10. in 11. oktobra 2. mednarodna konferenca o komuniciranju znanosti, tokrat posvečena komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov. Konferenca, ki jo organizirajo Univerza v Ljubljani, spletna revija Alternator in Muzeji in galerije mesta Ljubljana, združuje strokovnjake na področju prakse, raziskovanja, usposobljanja ali izobraževanja komuniciranja znanosti (in sorodnih področij). Organizatorji konference vabijo k prijavi referatov, povezanih s temo konference (poziv k oddaji prispevkov in seznam tem je dostopen v priponki).
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Raziskovalci 14 držav o zeleni tehnologiji, energiji in digitalizaciji za trajnostno prihodnost
V okviru projekta KRPAN je Univerza v Ljubljani 15. februarja 2024 organizirala dogodek povezovanja Zelene tehnologije, energija in digitalizacija za trajnostno prihodnost, ki se ga je udeležilo 70 raziskovalcev, raziskovalnih svetovalcev in predstavnikov podjetij iz 14 evropskih držav. Poleg slovenskih so se dogodka povezovanja udeležili tudi raziskovalci in predstavniki podjetij iz Albanije, Armenije, Belgije, Estonije, Grčije, Italije, Kosova, Latvije, Nemčije, Norveške, Romunije, Severne Makedonije in Srbije.
-
Sklad Vesna
Vabljeni na predstavitev sklada Vesna, ki bo potekala 8. 3. 2024, ob 12. uri, v predavalnici MMD* pritličja Fakultete za elektrotehniko UL.
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic
Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.
-
Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja
Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.
-
Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Razpis za bodoče študentke in študente magistrskega študija: opravljanje plačanega pripravništva na Uradu EU za intelektualno lastnino
Univerza v Ljubljani je z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) sklenila sodelovanje, s katerim razpisujemo razpis za opravljanje enoletnega plačanega pripravništva na sedežu urada EUIPO v Alicanteju, Španiji. Višina mesečnega prejemka pripravnikov EUIPO je 1200 EUR.
-
Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji
Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.
-
Smart Agro Grape – Digitalna platforma za vinogradnike
Kako urediti pametne vinograde, ki bi bili trajnostno naravnani in v katerih bi se uporabljala le nujno potrebna količina škropiv in gnojil? Na ta izziv odgovarja evropski projekt Smart Agro Grape, katerega vodilni partner je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru projekta bosta razviti digitalna platforma in aplikacija za mobilne telefone, ki bosta omogočila vinogradnikom dostop do podatkov, s tem pa tudi pravočasen odziv na situacije, ki bi lahko privedle do nastanka različnih bolezni v vinogradu, in ekonomsko uspešnejše poslovanje.
-
Skodelica znanja z dr. Katarino Šimunović
Ob začetku novega leta bo Pisarna za prenos znanja v soorganizaciji štirih različnih poslovnih partnerjev pripravila štiri družabna srečanja, pod nazivom projekta Skodelica znanja.
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
