Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Morigenos_20250204_01_0561_TGEN_l.jpg

    Morje je več kot vir: raziskava razkriva, kako ga vrednotijo prebivalci severnega Jadrana

    Prebivalci severnega Jadrana morja ne doživljajo le kot prostor za turizem ali gospodarsko dejavnost. Zanje predstavlja prostor identitete, dediščine in skupnih vrednot. Zato opozarjajo, da varovanje morja ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja skupnosti in njihove identitete.

  • IMG_20230918_093942 (3).jpg

    Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize

    Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.

  • Osa na cvetlici

    Dr. Snežana Popov prejela podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie za projekt SEROTONIN

    Dr. Snežana Popov je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za projekt SEROTONIN – Pogled, ki zdravi oči: povezovanje ljudi in opraševalcev s spremljanjem opraševalcev (A Sight for Sore Eyes: Bridging People and Pollinators Through Pollinator Monitoring). Gostiteljica projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer raziskavo izvaja pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Torkarja.

  • Svit Komel

    Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader

    Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svojo doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.

  • Sistem VIDI

    Sistem VIDI omogoča precizno pršenje v vinogradih in sadovnjakih

    Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili VIDI, inovativno rešitev za precizno pršenje v vinogradih, sadovnjakih in drugih trajnih nasadih. Sistem z uporabo tehnologije LiDAR-jem v realnem času zaznava prisotnost, gostoto in obliko vegetacije, določi potreben odmerek ter temu prilagodi nanos posamezne šobe.

  • UL GRAFIKE - desktop (4).png

    So bodoči zdravstveni delavci pripravljeni uporabljati telemedicino?

    Telemedicina postaja pomembno orodje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razbremenitev preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Njena uspešna uvedba pa ni odvisna le od tehnološkega napredka, temveč tudi od pripravljenosti bodočih zdravstvenih delavcev za njeno uporabo v praksi.

  • Projektna skupina povejmo.si

    Slovenščina dobila svoj veliki generativni jezikovni model GaMS

    Raziskovalci UL so razvili veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS, s katerim se slovenščina postavlja ob bok jezikom, za katere že obstajajo napredni odprtokodni modeli umetne inteligence. Dosežek predstavlja pomemben korak k večji tehnološki suverenosti Slovenije, saj omogoča razvoj in uporabo umetne inteligence, prilagojene slovenskemu jeziku, kulturi in potrebam uporabnikov.

  • Energetsko vozlišče

    Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz

    Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.

  • Omrežje za kvantno izmenjavo ključa

    Prvo slovensko omrežje za kvantno izmenjavo ključa na osnovi prepletenih fotonov

    Člani projekta SiQUID so zgradili prvo slovensko kvantno komunikacijsko omrežje ter razvili prvi industrijski kvantni enkriptor. Dosežki predstavljajo pomemben korak k prihodnjemu kvantnemu internetu, saj bodo kvantne tehnologije v prihodnjih desetletjih pomembno vplivale na varnost komunikacij, računalništvo in merilne tehnologije.

  • Anja Mrhar

    Kakovost prehrane je povezana z manjšim tveganjem za razvoj demence

    Kakovost prehrane je povezana z manjšim tveganjem za razvoj demence tudi pri starejših odraslih z biološkimi pokazatelji povečanega tveganja za nevrodegenerativne bolezni. To je pokazala nova raziskava, pri kateri je sodelovala asist. Anja Mrhar, mag. inž. preh., raziskovalka in doktorska študentka Biotehniške fakultete UL.

  • Forenzična genetika_dr. Irena Zupanič Pajnič (2).jpg

    Svetovni zemljevid raziskav DNA iz starih kosti postavlja Univerzo v Ljubljani med vodilne na področju

    Univerza v Ljubljani sodi med vodilne mednarodne raziskovalne institucije po objavi znanstvenih člankov o DNA iz starih človeških skeletnih ostankov. Izstopajo objavljena dela znanstvene svetnice in izr. prof. dr. Irene Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete UL in doc. dr. Tamare Leskovar z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete UL.

  • Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman

    Dr. Nina Gunde-Cimerman druga Slovenka med člani prestižne organizacije EMBO

    Profesorica dr. Nina Gunde-Cimerman z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL je bila izvoljena v organizacijo EMBO (European Molecular Biology Organisation), eno najuglednejših znanstvenih združenj na področju ved o življenju. Kot druga Slovenka in šele šesta raziskovalka oziroma raziskovalec iz Slovenije je prejela priznanje, ki ga mednarodna znanstvena skupnost podeljuje za vrhunske raziskovalne dosežke in izjemen prispevek k razvoju znanosti.

  • img_viewer_87.png

    Roji robotov se učijo sporazumevati: nova metoda omogoča sodelovanje več kot sto avtonomnih robotov

    Roji robotov lahko učinkoviteje delujejo v skladiščih, iščejo preživele po naravnih nesrečah ali skupaj nadzirajo obsežna območja, a le, če znajo učinkovito komunicirati. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili novo metodo strojnega učenja, ki omogoča usklajeno sodelovanje več kot sto robotov. Metoda postavlja temelje za zanesljivejše in bolj razširljive sisteme avtonomnih mobilnih robotov v industriji in storitvenih dejavnostih.

  • Prof. dr. Marko Žnidarič

    Prof. dr. Marko Žnidarič prejemnik prestižnega projekta ERC za uveljavljene raziskovalce

    Fizik in raziskovalec s Fakultete za matematiko in fiziko UL prof. dr. Marko Žnidarič je za projekt NUMBS – Efektivna neunitarnost v mnogodelčnih sistemih prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (ERC Advanced Grant). Gre za eno najprestižnejših oblik financiranja, ki jih lahko prejme posamezni raziskovalec ali raziskovalka.

  • CoverPhoto_Credit-ÖNBAKON_AK055_564.jpg

    Dr. Rachel Trode prejemnica podoktorske štipendije MSCA PF

    Dr. Rachel Trode, raziskovalka z Evropskega univerzitetnega inštituta v Italiji, je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska–Curie za svoj projekt BURKNOW. Projekt bo potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Roka Stergarja.

  • FRIDA skupinska

    Slovenija bogatejša za najsodobnejšo superračunalniško infrastrukturo FRIDA

    Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so v torek, 16. junija 2026, zagnali visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA, novo superračunalniško infrastrukturo za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Dogodka ob otvoritvi so se udeležili tudi dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije, MIZM, prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor za raziskave in razvoj UL, ter več kot 150 predstavnikov iz akademskega ter gospodarskega okolja.

  • Raziskovalna ekipa

    Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL razvili inovativni sistem za elastokalorično hlajenje

    Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili nov pogonski sistem za elastokalorično hlajenje. Elastokalorično hlajenje je okolju prijazna hladilna tehnologija, ki temelji na temperaturnih spremembah materialov pri mehanskem obremenjevanju in razbremenjevanju. Gre za eno najobetavnejših hladilnih tehnologij prihodnosti, saj omogoča hlajenje brez uporabe okolju škodljivih hladiv in z bistveno višjo energijsko učinkovitostjo v primerjavi s trenutnimi parno-kompresijskimi sistemi.

  • Slika1-sakal.jpg

    Mednarodna raziskava razkriva razloge za širjenje zlatega šakala po Evropi in napoveduje kolonizacijo v prihodnosti

    Volkovi so glavni dejavnik, ki vplivajo na širjenje zlatega šakala po Evropi. Vendar na odnos med tema vrstama pomembno vplivamo ljudje, kar bo v kombinaciji s podnebnim segrevanjem in spremembami v rabi prostora omogočilo nadaljnje širjenje šakalov. Po napovedi bi lahko poselili še šestkrat večje območje od njihove trenutne razširjenosti v Evropi. To je pokazala mednarodna raziskava pod vodstvom raziskovalcev Biotehniške fakultete UL.

  • Raziskovanje v laboratoriju

    30 let MSCA: Univerza v Ljubljani s 57 projekti potrjuje svojo odličnost

    Program Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA) letos obeležuje 30. obletnico delovanja. Gre za enega ključnih programov Evropske unije, namenjenega podpori doktorskemu izobraževanju, podoktorskemu usposabljanju, raziskovalni mobilnosti in razvoju raziskovalnih karier. Pri tem je zelo uspešna tudi UL, ki je v zadnjih petih letih pridobila kar 57 MSCA projektov.

  • marko anderluh desktop.png

    Razvoj bolj učinkovite in trajnostne e-mobilnosti

    Fakulteta za strojništvo UL bo vodila prebojni raziskovalno-razvojni projekt NEO-TWIN: Naslednja generacija metod, orodij in produktov za inovativno diagnostiko in prognostiko električnih vozil na osnovi digitalnih dvojčkov. Z njim želijo izboljšati diagnostiko baterij in drugih komponent e-vozil, jim podaljšati življenjsko dobo, s tem pa prispevati k še bolj učinkoviti in trajnostni e-mobilnosti.