Novice
Prilagodite izpis
-
Z visokonapetostnimi električnimi pulzi proti najnevarnejšim srčnim boleznim
Raziskovalci Univerze v Ljubljani s partnerji v interdisciplinarnem projektu Kardio EP Eksperimentalna in klinična srčna (elektro)fiziologija ter celična in genska terapija z elektroporacijo, razvijajo terapije za zdravljenje širokega spektra srčnih bolezni, od najnevarnejših aritmij do srčnega popuščanja na osnovi elektroporacije.
-
Dr. Jana Bedek je prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska Curie
Dr. Jana Bedek, zaposlena pri Hrvaškem speleobiološkem društvu, je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Ceneta Fišerja iz Biotehniške fakultete UL uspešna na razpisu MSCA podoktorske štipendije.
-
Umetna inteligenca pospešuje simulacije plazme in odpira nove poti do fuzijske energije
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) so razvili pristop strojnega učenja, ki bistveno pospeši zahtevne fizikalne simulacije plazme v fuzijskih reaktorjih. Z uporabo naprednih nadomestnih modelov lahko raziskovalci bistveno hitreje napovedujejo obnašanje plazme, kar prispeva k učinkovitejšemu razvoju fuzijske energije kot enega ključnih virov trajnostne energije prihodnosti.
-
Prof. dr. Marko Anderluh s UL FFA prejemnik prestižnega projekta MSCA doktorske mreže
Prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo UL je koordinator prestižnega evropskega projekta MSCA doktorske mreže, ki je prejel financiranje evropskega okvirnega programa Obzorje Evropa v višini 4,3 milijone EUR. V okviru projekta LLIMIT bodo partnerji skupaj z doktorskimi študenti razvijali inovativne zdravilne učinkovine za natančno uravnavanje imunskega sistema s tarčnim ciljanjem lektinov.
-
Mlada raziskovalka z UL BF Živa Alif prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”
Živa Alif z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”, ki jo podeljujejo doktorantkam v zadnjem letu študija za izjemne raziskovalne dosežke. Nagrado je prejela za svoje delo na področju družbenih vidikov varstva narave v kmetijstvu.
-
Dr. Ivana Rapoš Božič prejela podoktorsko štipendijo MSCA za raziskavo umetniških praks migrantov
Dr. Ivana Rapoš Božič je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za svoj projekt PaReMAPs – Poti do priznanja skozi umetniške prakse migrantov. Gostila jo bo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer bo raziskavo izvajala pod mentorstvom prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat ter v sodelovanju z raziskovalno skupino Družbena pogodba v 21. stoletju, Inštitutom APIS in Slovenskim etnografskim muzejem. Univerzi v Ljubljani se bo pridružila septembra 2027.
-
Zakaj je vsebnost plina pomembna za kavitacijo: skrita vloga drobnih plinskih mehurčkov
Kavitacija ima ključno vlogo v številnih tehnologijah - od ultrazvočnega čiščenja do kemične obdelave, vendar se lahko zaradi kakovosti tekočine obnaša nepredvidljivo. Nanjo namreč ne vplivajo le raztopljeni plini, ampak tudi drobni neraztopljeni plinski mehurčki.
-
Podoktorski projekt Marie Skłodowska-Curie, ki izziva ustaljene pripovedi o migrantkah
Dr. Sara Delmedico (Univerza v Cambridgeu) je prejemnica prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru svoje štipendije bo raziskovala, kako so bile italijansko govoreče ženske, ki so se selile iz severne Italije in nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj v ZDA, predstavljene v javnosti in kako so predstavljale same sebe. Njena mentorica bo profesorica Marta Verginella z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
3D-natisnjeni senzorji s samodejnim prilagajanjem na temperaturne spremembe brez dodatnih zaznaval
Raziskovalci Fakultete za strojništvo so razvili revolucionarno metodo, ki 3D-natisnjenim senzorjem omogoča samodejno prilagajanje temperaturnim spremembam brez potrebe po dodatnih temperaturnih senzorjih. Odkritje odpira vrata za široko uporabo pametnih struktur v spremenljivih okoljih, od letala do infrastrukturnih objektov, kjer dosedanje rešitve niso bile dovolj zanesljive ali so bile preveč kompleksne.
-
Raziskovalci UL soustvarjajo pametna avtonomna plovila za varnejša morja
Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so sodelovali pri razvoju avtonomnih biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje, ki delujejo v skupini (roju ali jati). Gre za rezultat mednarodnega projekta SABUVIS II, ki se izvaja pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA), poleg slovenskih pa vključuje še partnerje iz Nemčije, Poljske in Portugalske.
-
Izbrali ste najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025
Najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 je novica »Odpadna toplota – problem ali rešitev?«. Med skupno 49 raziskovalnimi dosežki so jo z glasovanjem izbrali bralci in bralke spletne strani ter družbenih omrežij Univerze v Ljubljani.
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Glasujte za najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 in osvojite pulover UL
Univerza v Ljubljani je z več kot 7.000 raziskovalkami in raziskovalci največja raziskovalna ustanova v Sloveniji. Dosežkov, na katere smo lahko ponosni, res ne manjka. Kateri pa je bil v letu 2025 najbolj zanimiv? Odločate vi!
-
Doc. dr. Denis Golež prejemnik prestižnega ERC projekta za utrditev samostojne kariere (Consolidator Grant)
Dr. Denis Golež, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je pridobil enega najprestižnejših evropskih raziskovalnih projektov – ERC Consolidator Grant za utrditev samostojne kariere.
-
Odpadna toplota - problem ali rešitev?
Odpadna toplota bi lahko postala eden ključnih virov čiste energije prihodnosti. Nova prebojna raziskava raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani kaže, da lahko napredne visokotemperaturne toplotne črpalke bistveno zmanjšajo porabo energije, emisije toplogrednih plinov in toplotno obremenjevanje okolja – zlasti v industriji in energetiki.
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
Slovenska pametna škatla, razvita na UL FE, se je vrnila z Antarktike
Kako zanesljivi so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), ko ladja pluje skozi najtežje razmere na svetu? Na to vprašanje so odgovorili raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko UL, Inštituta “Jožef Stefan” in Fakultete za pomorstvo in promet UL. Na krovu italijanskega ledolomilca Laura Bassi so izvedli 200-dnevno raziskovalno odpravo. Zbrani podatki so ključnega pomena za razvoj naslednjih generacij avtonomnih ladij.
