Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Digitalni nomadi

    Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?

    Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.

  • Energetska infrastruktura

    Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah

    Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.

  • umetna inteligenca

    Z umetno inteligenco do boljših raziskav v digitalni humanistiki

    Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorja Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za petletni projekt ERA Chair –Artificial Intelligence for Digital Humanities (AI4DH, Umetna inteligenca za digitalno humanistiko). V okviru projekta bo vzpostavljen interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki.

  • Zeleni prehod

    Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod

    Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.

  • Kavitacija

    Vprašljivost standardiziranega testa kavitacije erozije

    Inženirji strojništva se pri testiranju materialov pogosto zanašajo na standardizirane postopke. Ker se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da standardizirani test kavitacijske erozije ASTM G32 ni točen, so ga raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljan vzeli pod drobnogled in odkrili njegove pomanjkljivosti.

  • Proteza

    Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja

    Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.

  • Trajnostno komuniciranje

    Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti

    Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.

  • Tekoči kristali

    Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe

    Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.

  • Tine Seljak

    Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija

    Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.

  • Razlika v temperaturi

    Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju

    Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.

  • Dolomite chip in operation.jpg

    Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov

    Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.

  • Univerzalni teoretični model gibanja celic

    Z univerzalnim mehanizmom celičnega gibanja do novih možnosti zdravljenja rakavih obolenj

    Migracija celic v telesu je temeljni biološki pojav. Imunske celice po telesu nenehno iščejo patogene snovi, rakave celice pa migrirajo in na ta način povzročajo metastaze. Da bi lažje razumeli migracije imunskih in rakavih celic, so raziskovalci v mednarodni skupini, med drugim doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvili univerzalni fizikalni model gibanja celic. S tem so utrli tudi pot novim možnostim zdravljenja rakavih obolenj.

  • Tomaž Prosen.png

    Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen z ekipo Googlovega laboratorija do pomembnega preboja v kvantni fiziki

    Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z Googlovim Quantum AI laboratorijem v prestižni znanstveni reviji Science, objavil članek z naslovom Dinamika magnetizacije v Heisenbergovi spinski verigi pri neskončni temperaturi. Članek predstavlja prebojne ugotovitve v teoriji kvantnih transportnih pojavov.

  • Račkomesto

    Račkoboti – vozila, ki samostojno vozijo po maketi mesta

    Roboti, opremljeni s kamero in senzorji, ki samostojno vozijo, so postali realnost. Spoznajte račkobote, ki so plod raziskovalnega dela doc. dr. Octaviana Machidona s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).

  • Željko Stevanić8_IFP, d. o. o._1740x670.png

    Doc. dr. Jaka Tušek z UL FS prejel sredstva ERC za podporo inovacijskim potencialom elastokalorične tehnologije

    Doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) z raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave opravljene v sklopu "ERC Starting Grant (StG)" projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo na "ERC Proof-of-the-concept (PoC) Grant" z E-CO-HEAT projektom, ki zagotavlja podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov.

  • Nina Vesel - desktop (1).png

    Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO

    Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.

  • Solinarske hiske desktop.jpg

    Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic

    Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.

  • Milni mehurčki desktop.jpg

    Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji

    Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.

  • Dr. Lev Vidmar, UL FMF

    Izr. prof. dr. Lev Vidmar za projekt Meje kvantnega kaosa pridobil 2 milijona evrov

    Dr. Lev Vidmar, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je s projektom »Meje kvantnega kaosa« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za t. i. Consolidator grant. Izr. prof. dr. Vidmar je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Novo pridobljeni projekt bo vodil na gostiteljski ustanovi IJS in v partnerstvu z UL FMF, za katero je to že 12. ERC projekt.

  • Športna aktivnost

    Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok

    Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.