Novice
Prilagodite izpis
-
Prebojni materiali za zajemanje vode iz zraka – uspeh doc. dr. Primoža Poredoša
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih globalnih izzivov sodobnega sveta. Medtem ko se zaloge sladke vode na površju hitro krčijo, atmosfera vsebuje kar šestkrat več vodne pare, kot je vode v vseh svetovnih rečnih sistemih skupaj. Ta izjemen, a še vedno premalo izkoriščen naravni vir, odpira pot k novim, trajnostnim rešitvam za oskrbo s pitno vodo. Prav na tem področju je pomemben znanstveni mejnik dosegel doc. dr. Primož Poredoš z Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo.
-
UL FE koordinira Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije
Slovenija je vzpostavila Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki ga koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Center bo kot del evropske mreže kompetenčnih centrov prispeval h krepitvi konkurenčnosti Slovenije na strateškem področju raziskav in razvoja čipov in tehnološki suverenosti Evrope.
-
Prof. dr. Mitjan Kalin po dveh desetletjih prvi Evropejec z nagrado ASME Mayo D. Hersey
Prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je po dveh desetletjih prvi Evropejec, ki je prejel nagrado ASME Mayo D. Hersey. Gre za najvišje akademsko priznanje na področju tribologije.
-
Izboljšano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG
Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostejšimi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih žepkih ob zobeh. Tradicionalne metode čiščenja teh področij pogosto ne dosežejo varno in učinkovito. Čeprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izboljšane možnosti uporabe pri čiščenju.
-
Univerza v Ljubljani prejela zlati pred-certifikat DGNB za novogradnjo Veterinarske fakultete
Projekt novogradnje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (UL VF) je prejel zlati pred-certifikat Nemškega sveta za trajnostno gradnjo (DGNB), ki bo omogočil sodobne raziskovalne in učne prostore.
-
Generativna umetna inteligenca po hitrosti širjenja prehitela pametne telefone in internet
Število uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji močno narašča. V enem letu se je število podvojilo. Večina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostejša. Tedensko GenUI uporablja več kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj četrtina. Kljub vse pogostejši uporabi Slovenija še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami.
-
UL FS razvila večrobotski sistem za raziskovanje Luninega površja
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili pameten večrobotski sistem, ki bi ga v prihodnosti lahko uporabili za raziskovanje Luninega površja. Sistem so uspešno testirali v nemškem objektu LUNA, kjer posnemajo razmere na površju Lune.
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih površin?
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natančno metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne površine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samočiščenje ali zaščito pred korozijo.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco
Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.
-
Nova orodja za boj proti globokim ponaredkom
V svetu, kjer fotografijam in videoposnetkom vse težje zaupamo, prihaja pomemben preboj iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko razvili napreden model, ki z izjemno natančnostjo zazna digitalne ponaredke – tudi tiste najzahtevnejše, ustvarjene z najsodobnejšimi metodami umetne inteligence.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
-
Revolucija v proizvodnji: strojno učenje prinaša natančnejše štancanje pločevine
Napredek v tehnologiji stroja za štancanje pločevine odpira nove možnosti v industrijski proizvodnji. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili napredno metodo, ki s pomočjo strojnega učenja povečuje natančnost in zmanjšuje odpadni material.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Z umetno inteligenco do boljših raziskav v digitalni humanistiki
Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorja Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za petletni projekt ERA Chair –Artificial Intelligence for Digital Humanities (AI4DH, Umetna inteligenca za digitalno humanistiko). V okviru projekta bo vzpostavljen interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki.
-
Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
-
Vprašljivost standardiziranega testa kavitacije erozije
Inženirji strojništva se pri testiranju materialov pogosto zanašajo na standardizirane postopke. Ker se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da standardizirani test kavitacijske erozije ASTM G32 ni točen, so ga raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljan vzeli pod drobnogled in odkrili njegove pomanjkljivosti.
-
Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
