Biomedicina

Kandidat lahko ob vpisu izbira med naslednjimi znanstvenimi področji interdisciplinarnega doktorskega študija Biomedicina:

• Biokemija in molekularna biologija,
• Farmacija,
• Genetika,
• Javno zdravje,
• Klinična biokemija in laboratorijska biomedicina,
• Medicina - klinična usmeritev,
• Medicina - temeljna usmeritev,
• Medicinska mikrobiologija - vpisani pred študijskim letom 2021/2022 mikrobiologija,
• Nevroznanost,
• Toksikologija,
• Veterinarska medicina.
  

Biokemija in molekularna biologija (0512)

Cilj doktorskega izobraževanja na področju Biokemija in molekularna biologija je seznaniti doktorande  z novejšimi dosežki na izbranih področjih biokemijske in molekularno biološke znanosti s poudarkom na tistih področjih, pri katerih so raziskovalci iz Slovenije dosegli mednarodno prepoznavne rezultate. Študent bo v okviru izobraževanja pridobil sposobnost obvladanja, nadgradnje in povezovanja temeljnih znanj z najnovejšimi znanji in tehnologijami z  različnih področjih biokemije in  molekularne biologije. Pridobil bo kompetence za sistematični pristop k študiju kompleksnih biokemijskih, molekularnobioloških  in biomedicinskih problemov s polnim izkoriščanjem metodoloških potencialov ter veščin za samostojno uporabo sodobnih bioinformacijskih in drugih tehnologij, povezanih z biološkimi sistemi.

Študij je namenjen:

• Diplomantom enovitih magistrskih študijev (medicina, dentalna medicina, veterina, farmacija), ki imajo opravljenih skupaj najmanj 20 KT iz predmetov biokemija, molekularna biologija, celična biologija, celična fiziologija in sorodnih predmetov.
• Kandidatom z  opravljenim drugostopenjskim  študijem  iz smeri biokemija, biologija, mikrobiologija, biotehnologija, kemija, toksikologija, laboratorijska biomedicina.
• Kandidatom, ki v  predhodnih programih univerzitetnega ali bolonjskega drugostopenjskega študija niso zaključili zgoraj navedenih ustreznih smeri in so opravili  v naprej določene dodatne obveznosti iz predmetov biokemija in molekularna biologija v obsegu od 10 do 30 KT prvo- oz. drugostopenjskih programov.

Farmacija (0916)

Znanstveno področje »Farmacija« v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina poglablja razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na naslednjih področjih: molekularna farmacevtska kemija (struktura, lastnosti, tarče, interakcije in metode načrtovanja učinkovin), farmacevtska biologija (biomolekule kot tarče za diagnostiko in terapijo, biološka, genska in zdravila rastlinskega izvora), farmacevtska tehnologija (farmacevtsko tehnološke operacije, dostavni sistemi, nanotehnologija in nanozdravila), biofarmacija in farmakokinetika s farmakokinetično-farmakodinamično analizo ter socialna farmacija, zdravstvena ekonomika in farmakoepidemiologija. Doktorande usposablja za ustvarjalno in samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov z interdisciplinarnim pristopom, razvijanje kritične refleksije, razvoj raziskovalnih metod in prenos znanja v prakso. Značilnost doktorskega študija na UL FFA so visoka motiviranost študentov, velika interdisciplinarnost programa in dobra povezanost s potencialnimi zaposlovalci. Pridobljeni doktorat znanosti s področja farmacije tako omogoča zaposlitev na najzahtevnejših in odgovornejših delovnih mestih na širšem področju farmacije in z njo povezanih delavnostih.

Znanstveno področje farmacija lahko vpišejo diplomanti enovitih magistrskih študijev (farmacija, medicina, dentalna medicina, veterina) ter diplomanti drugostopenjskih študijev: industrijska farmacija, laboratorijska biomedicina, toksikologija, kemija, biokemija, biologija, mikrobiologija in biotehnologija. Diplomantom, ki niso zaključili enovitega magistrskega študija farmacije, se lahko določi opravljanje dodatnih obveznosti iz predmetov enovitega magistrskega študija farmacije v obsegu 10 do 20 ECTS. Na znanstveno področje se lahko izjemoma vpišejo tudi diplomanti drugih ustreznih drugostopenjskih študijev, vendar se jim lahko določi opravljanje dodatnih obveznosti iz predmetov enovitega magistrskega študija farmacije v obsegu 10 do 30 ECTS.

Genetika (0511)

Program na znanstvenem področju genetike omogoča študentom pridobivanje širokega znanja in možnosti raziskovanja od najbolj temeljnih do uporabnih vidikov genetike in sodobne genomike. Trije moduli temeljnega predmeta pokrivajo področja od Mendelske, mikrobne, molekularne,  populacijske, kvantitativne, evolucijske genetike, citogenetike, epigenetike, genomike in bioinformatike. Velik izbor izključno individualno-raziskovalnih izbirnih predmetov na programu genetika pa omogočajo študentom pridobitev poglobljenih metodoloških veščin in spoznavanja posebnosti različnih genetskih modelov in vrst organizmov. Naši doktorandi so na koncu študija kompetentni za reševanje genetskih problemov in razumevanja prenosa genetskih informacij na treh ravneh: od staršev na potomce, od DNA do genskih učinkov znotraj in med celicami, in preko številnih generacij znotraj in med populacijami. Doktorandi tako pridobijo prenosljive kvalitativne in kvantitativne veščine, potrebne za nadaljnje raziskovalno, pedagoško ali strokovno delo na področju genetike in sodobne genomike.

Študentje na znanstvenem področju genetika morajo vpisati oba temeljna modula 1 in 2. Tretji modul je lahko modul 3 (Bioinformacijska orodja) ali katerikoli drug modul obveznih predmetov na drugih znanstvenih področjih. Kandidati, ki so vpisani na druga področja oz. podiplomske študijske programe lahko vpišejo katerikoli od treh temeljnih modulov področja genetika, vendar morajo za vpis v modul 2 imeti opravljen modul 1 ali drug predmet z ekvivalentno vsebino pokrito v modulu 1.

Na znanstveno področje genetika se vpis priporoča diplomantom z opravljenim drugostopenjskim študijem iz smeri biotehniških ved ter biokemije. Prav tako pa tudi diplomantom enovitih magistrskih študijev (medicina, dentalna medicina, veterina, farmacija), ki imajo opravljenih skupaj najmanj 20 KT iz predmetov biokemija, molekularna biologija, celična biologija, matematika-statistika in sorodnih predmetov. Ostali kandidati, ki v predhodnih programih niso zaključili zgoraj navedenih ustreznih smeri, oziroma se pri njih ugotovi pomanjkljivo predhodno znanje na določeni tematiki, se lahko določi opravljanje dodatnih obveznosti iz manjkajočih predmetov tudi na programih prve oz. druge bolonjske stopnje.

Javno zdravje (0912)

Znanstveno področje Javno zdravje je področje, na katerem študentje pridobijo znanja o možnostih in posebnostih znanstvenega raziskovanja na področju javnega zdravja. Ker je javno zdravje multi- in interdisciplinarna veda, so zelo raznolike tudi metode znanstvenega raziskovanja. Prepletanje na eni strani biomedicinskih ter družboslovnih in humanističnih metod raziskovanja na drugi strani daje temu znanstvenemu področju poseben pečat. Pri tem je dodatna posebnost področja še raziskovanje na populacijski ravni, saj povezanosti med zdravstvenimi pojavi in nekaterimi okoljskimi determinantami ni moč raziskovati na individualni ravni.

Program se v prvem letniku izvaja v treh modulih od katerih sta dva od njih modula temeljnega predmeta smeri Znanstveni vidiki javnega zdravja. V prvem se študentje seznanijo s posebnostmi in pastmi raziskovanja determinant zdravja, velikih javnozdravstvenih problemov ter ranljivih in ogroženih skupin prebivalstva, v drugem pa s posebnostmi in pastmi raziskovanja javnozdravstvenih ukrepov. Študij je zastavljen kompetenčno, kar pomeni, da sta oba modula usmerjena v pridobivanje določenih kompetenc, ki so nujno potrebne za samostojno znanstveno-raziskovalno delo. Kot tretji modul se upošteva drugi modul znanstvenega področja Medicina – klinična usmeritev - modul Metode v kliničnih raziskavah.

V nadaljevanju je program sestavljen iz manjšinskega organiziranega pouka (izbirni predmeti v 2. letniku študija) in večinskega individualnega raziskovalnega dela in priprave doktorske disertacije.  

Študij na tem znanstvenem področju je namenjen študentom z različno predhodno izobrazbo, ki jim je skupno, da delujejo na področju javnega zdravja ali zdravstvenih ved. Zato posebnih omejitev glede tega, kakšna mora biti predhodna izobrazba, ni. Da bi se približno poenotilo vstopno znanje slušateljev, pa se lahko določi opravljanje dodatnih obveznosti pred vpisom v to znanstveno smer. Diplomanti enovitih magistrskih študijskih programov medicina, dentalna medicina, veterina in farmacija ter študijskih programov druge stopnje s področja biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih usmeritev se lahko vpišejo brez opravljanja dodatnih obveznosti, za diplomante ostalih študijskih programov pa se določi opravljanje dodatnih obveznosti v obsegu od 10 do 60 KT. Njim omogočamo tutorstvo za pridobitev manjkajočih kreditov.

Klinična biokemija in laboratorijska biomedicina (0912)

Področji klinična biokemija in laboratorijska biomedicina sta usmerjeni v laboratorijsko medicinsko diagnostiko. Ukvarjata se z iskanjem in ocenjevanjem relevantnih diagnostičnih kazalcev za odkrivanje in spremljanju bolezni pa tudi za napovedovanje oz. preprečevanje neke bolezni. Kvalitetni diagnostični kazalci bodo pomagali k pacientu prilagojeni (personalizirani)  diagnostiki in terapiji. Doktorski študenti se bodo naučili kako na klasičen način in s pomočjo naprednih tehnologij »omik« pristopiti  k odkrivanju novih biološki označevalcev. Na osnovi rešetanja in biostatističnih orodij bodo znali izbrali tiste, ki jih je smiselno nadalje raziskati v poizkusih in vitro ter nato vključili v klinično raziskavo. V in vitro delu raziskav  bodo študenti na celičnih modelih in tkivnih modelih ugotavljali mehanizme v katerih ta ključna molekula nastopa ter skušali razložiti temelj potencialne diagnostične uporabnosti. Za ta namen bo študent moral osvojiti mnoge laboratorijske postopke in tehnologije vezane na analizo DNA, RNA, nekodirajočih RNA, proteinov, celic in tkiv. V kliničnem delu raziskave bodo študenti ocenili oz. potrdili njihovo diagnostično uporabnost. Oblikovanju prave klinične raziskave in njene izvedbe bo namenjen velik del doktorske naloge in običajno poteka v sodelovanju s kliničnimi oddelki UKC oz. bolnikov. Omenjeni pristopi bodo teoretično prikazani na pogosti genetskih, kostnih, autoimunih in rakavih boleznih ter na področju farmakogenomike in regenerativne medicine, medtem ko so teme doktorskih nalog vezane na mentorje. Ti prihajajo iz zelo različnih področij, tako da je paleta iskanja in ocenjevanja potencialnih diagnostikov zelo široka.

Medicina - klinična usmeritev (0912, 0911)

Cilj izobraževanja na področju klinične medicine je izobrazba novih doktorjev znanosti na tem področju. Doktorandi se bodo seznanili z temelji medicinskih raziskav, med katere spadajo znanja s področij etike v medicinskih raziskavah, priprave in prezentacije raziskovalnih nalog, kritičnega vrednotenja znanstvenih objav, financiranja raziskav itd. Doktorandi se bodo seznanili tudi z nekaterimi metodami v medicinskih raziskavah, s poudarkom na novejših metodah ter novimi dosežki na področju kliničnih raziskav. Doktorandi bodo pridobili znanja in kompetence za samostojno spremljanje raziskovalnih dosežkov na področju klinične medicine z uporabo bioinformacijske tehnologije, sposobnost kritične presoje dosedanjih raziskovalnih rezultatov in znanstvenih metod ter se usposobili za samostojno in timsko znanstveno-raziskovalno delo in razvoj novih raziskovalnih metod.

Študij je namenjen diplomantom medicine in dentalne medicine.

Medicina - temeljna usmeritev (0912, 0911)

Študij na znanstvenem področju  Medicina – temeljna usmeritev je namenjen doktorandom, ki bodo pri svojem znanstveno raziskovalnem delu potrebovali teoretična in metodološka znanja o temeljnih bioloških procesih, ki so relevantni v medicini.

Znanstveno področje lahko izberejo diplomanti enovitih magistrskih študijev medicine, dentalne medicine, veterine ali farmacije ter študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti iz biomedicinskih, biotehniških in naravoslovno matematičnih smeri.  

Osnovni koncept znanstvenega področja Medicina – temeljna usmeritev je je povezava in prenos znanja od osnovnih bioloških paradigem do novih pristopov v medicini in reševanja kliničnih problemov. Študij na tem področju zagotavlja pridobitev in poglobitev znanj o celično-bioloških in molekularnih mehanizmih delovanja celic ter omogoča uporabo tega znanja v medicinski praksi. Temeljni predmet seznani študente s celično organizacijo in delovanjem celic v večceličnih organizmih, zakonitostmi zgradbe in delovanja patološko spremenjenih celic ter z naprednimi eksperimentalnimi metodami, ki se uporabljajo za proučevanje celic. Predstavljena je reproduktivna biologija kot osnova za bazične in nekatere klinične vede. Omogočeno je poglobljeno razumevanje značilnosti maligno spremenjenih celic, tarčnega zdravljenja raka in terapevtskih modalitet zdravljenja. Znanje je nadgrajeno s primeri translacijske onkologije. Študentom so predstavljeni genetski mehanizmi, njihov vpliv na delovanje celic in pomen pri razvoju bolezni. Študenti se seznanijo s tehnologijami pogenomskega obdobja, predvsem z novo generacijo sekvenciranja ter s procesom translacije bazičnih pogenomskih spoznanj v klinično prakso in sistem javnega zdravstva. Pridobijo tudi osnove za razumevanje, razvoj in klinično uporabo genskih zdravljenj. Dodatna poglobljena in v raziskovalno delo usmerjena znanja lahko študentje pridobijo z individualno izbiro teoretičnih in raziskovalnih predmetov. Ker je znanstveno področje izrazito multidisciplinarno in dinamično, so v študijski proces vključeni strokovnjaki in sodelavci iz različnih domačih in tujih inštitucij.

Medicinska mikrobiologija (0912) - vpisani pred študijskim letom 2021/2022 mikrobiologija (0511)

Doktorski študij na področju Medicinska mikrobiologija je namenjen predvsem diplomantom enovitega magistrskega študijskega programa medicina, dentalna medicina, veterinarska medicina ali farmacija. Študij je primeren tudi za diplomante drugostopenjskih študijskih programov agronomije, biokemije, biologije, biotehnologije, genetike, mikrobiologije, kemije, toksikologije ali živilske tehnologije. Študij medicinske mikrobiologije je lahko vir pomembnih znanj tudi za zdravnike, ki specializirajo področja medicine, ki se ukvarjajo s nalezljivimi boleznimi.  

Pri doktorskem študiju na področju Medicinska mikrobiologija bo študent podrobno spoznal virulentne dejavnike (invazivnost, toksigenost, onkogenost) za človeka pomembnih mikroorganizmov, njihove patogenetske mehanizme, vključno z mehanizmi za izogibanje imunskemu odzivu, temelje laboratorijske diagnostike okužb, diagnostične algoritme v klinični mikrobiologiji, kritično interpretacijo rezultatov mikrobioloških preiskav, načine razreševanja kompleksnih diagnostičnih zapletov in dvomov, ter diferencialno diagnostiko, zdravljenje, preprečevanje in nadzor nad nalezljivimi boleznimi, vključno s cepljenjem. 

Nevroznanost (0912)

Vas zanima doktorat s področja nevroznanosti? Nevroznanost je ena najbolj propulzivnih znanstvenih in medicinskih disciplin. Temelji sicer na tradicionalnem študiju človekovih reakcij in vedenja ter na kliničnem opazovanju bolnikov s poškodbami in boleznimi živčevja, zagon pa je dobila v zadnjih desetletjih, s silovitim razvojem genetskih, biokemičnih, elektrofizioloških, slikovnih in računalniških metod, ki omogočajo vpogled v delovanje živčevja na nove, bolj objektivne in znanstvene načine; prav zato se v poglobljenem doktorskem študiju lahko najde tako klinik kot bazični naravoslovno usmerjen znanstvenik, pa psiholog, kognitivni znanstvenik ali računalničar. Lahko ga vpišete bodisi kot osnovni študij, ali pa le kot izbirni predmet. Spekter nevroznanosti sega od raziskovanja molekul, sinaps, nevronov, preko nevralnih sistemov, do širših vprašanj zavesti in jaza - tako zdravju kot v bolezni. V prvem letu slušatelji v dveh modulih - usvajajo teoretični okvir, biokemični, celični, anatomski in fiziološki. Vzporedno s tem pa ob tedenskih srečanjih z vodilnimi slovenskimi in tujimi raziskovalci s področja nevroznanosti naslavljajo raziskovalna vprašanja tako z vsebinskega kot z metodološkega vidika; sami pripravljajo seminarje; ter opredelijo svoje doktorsko delo, ki ga bodo nato izpeljali v drugem in tretjem letu. Vsebine tedenskih srečanj zajemajo osnovni teoretični del, ki jih vsebinsko prilagojujemo tudi izbranim raziskovalnim vsebinom doktorandov.

V osnovni predmet smeri nevroznanost, ki je sestavljen iz dveh modulov (temeljni in klinični, 10 EKT) se lahko vključijo diplomanti enovitih magistrskih študijev (medicina, dentalna medicina, veterina, farmacija) in diplomanti drugostopenjskih študijev  psihologija, biologija, kogitivna znanost. Izjemoma se v dogovoru z izbranim mentorjem lahko vpišejo tudi diplomanti drugostopenjskih študijev drugih smeri. Mentor in nosilec predmeta lahko po svoji presoji za te študente pred vpisom izvedeta preiskus znanja.

Če se v tem opisu najdete, Vas vabimo, da se študiju pridružite. 

Toksikologija (0512)

Študij znanstvenega področja Toksikologija je namenjen diplomantom enovitih magistrskih študijskih programov (medicina, dentalna medicina, veterina, farmacija), ki imajo opravljenih skupaj najmanj 20 KT iz predmetov biokemija, toksikološka kemija, toksikologija, molekularna biologija, celična biologija, farmacevtska kemija in sorodnih predmetov.

Za ostale kandidate  je potreben opravljen drugostopenjski študij iz smeri toksikologija, biokemija, biologija, mikrobiologija, biotehnologija, kemija.

Za študente, ki v predhodnih programih niso zaključili zgoraj navedenih ustreznih smeri, se lahko določi opravljanje dodatnih obveznosti iz predmetov biokemije in toksikološke kemije v obsegu od 10 do 30 KT prvo oz. drugostopenjskih programov.

Veterinarska medicina (0888)

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

i) diplomanti enovitih magistrskih študijskih programov (veterinarska medicina, medicina, farmacija) z najmanj 20 KT iz predmetov biokemija, biologija celice, fiziologija, genetika, histologija z embriologijo, patološka fiziologija, patološka morfologija, higiena ali patologija prehrane živali;
ii) diplomanti drugostopenjskih študijskih programov biotehniških in naravoslovnih ved z najmanj 20 KT iz predmetov biokemija, biologija celice, fiziologija, genetika, histologija z embriologijo, patološka fiziologija, patološka morfologija, higiena ali patologija prehrane živali;
iii) diplomantom drugih drugostopenjskih programov, ki ne vključujejo navedenih predmetov, se določi opravljanje dodatnih obveznosti iz programa veterinarska medicina v obsegu 10-30 KT.

Študijske vsebine omogočajo doktorskemu študentu nadgradnjo temeljnih znanj in poglobljeno razumevanje izbranih vsebin s področja veterinarskih znanosti. Vsebine zajemajo:

morfološko-funkcionalne lastnosti živalske celice, celico kot nosilko dednosti, prenos dednih informacij na potomce, uravnavanje izražanja genov in celično signalizacijo, biokemične in fiziološke procese ter njihovo nevro-endokrino uravnavanje za ohranjanje homeostaze in odzivnosti organizma na različne vplive iz okolja, progenezo, oploditev in zgodnji embrionalni razvoju pri domačih živalih, seznanitev s sodobnimi raziskovalnimi metodami, poglavitne vzroke motenj in temeljne patofiziološke procese v organizmih (katerih poznavanje je podlaga za razumevanje razvoja, postavitve klinične diagnoze in terapije različnih bolezni), morfološke spremembe v organih, tkivih in celicah (pomembno za prepoznavanje nenormalnega delovanje organizma, ki prispeva k boljšemu razumevanju delovanja škodljivih dejavnikov in odzivanja organizma nanje v bolezenskih procesih), medsebojno povezovanje sprememb biokemijskih parametrov za ugotavljanje motenj v delovanju  organskih sistemov, motenj presnove mineralov, elektrolitov, acido-baznega ravnotežja in procesov pri živalih, povezane z alimentarnimi zastrupitvami,  vplivi interakcij med človekom in živaljo s poudarkom na uživanju živil živalskega izvora z uporabo epidemioloških in statističnih orodij, ocena analize tveganja, nova znanja s področja tehnologije mesno in mlečno predelovalne industrije, kakor tudi industrije predelave rib, školjk, rakov, žab, jajc, medu in izdelkov iz omenjenih primarnih surovin.