Doktorski študijski programi

STATISTIKA

Kontakt:

Univerza v Ljubljani
Programski svet Statistika
Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana

Znanstvena področja:
Biostatistika, Družboslovna statistika, Matematična statistika, Ekonomska in uradna statistika, Poslovna statistika, Psihološka statistika in Tehniška statistika.
Članice:
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta

SKUPNI INFORMATIVNI DAN ZA VSE MODULE PROGRAMA bo 1. 6. 2021 ob 16.30 na daljavo.
Povezava: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97728482975?pwd=cnNLZGwvSmNrUnBlUnhTM05yVlFpdz09

Šolnina za celoten študijski program: 12.000,00 €
Šolnina po letnikih:
1. letnik: 3.800,00 €
2. letnik: 3.800,00 €
3. letnik: 2.200,00 €
4. letnik: 2.200,00 €

VIS STATISTIKA (spletni referat) - v petek, 11. 6. 2021 med 18. in 23. uro spletni referat zaradi vzdrževalnih del ne bo deloval



Ali veste, da je 83,4% vseh statističnih trditev popolnoma izmišljenih? Vključno s to.

Če ne razumete šale v zgornjih dveh stavkih, potem niste za statistiko. Preostalo peščico pa prijazno vabimo na doktorski študij Statistika, na katerem se boste razvili v kompetentnega statističnega strokovnjaka, z raziskovalnimi interesi bodisi na različnih področjih uporabe statistike ali pa na področju razvoja statističnih metod.

Z izrazom statistika zajemamo vsa področja ukvarjanja s podatki, zato se v njej najdejo ljudje zelo različnih predznanj. Pri študiju se to odraža v modulih, ki jih je zaenkrat sedem. Vsi študenti se sicer morajo prebiti skozi nekaj teorije, a poudarek je predvsem na metodah in pristopih, ki so za posamezna področja specifična. Statistika je nepogrešljiv del raziskovalnih metod na praktično vseh znanstvenih področjih, brez nje pa seveda ne gre tudi v vsakdanjem življenju, pa naj nas zanimajo ekonomski kazalci, stanje prometa ali volilne preference.

A ne glede na smer študija, boste na koncu razumeli:

  • da znižanje (ali zvišanje) podpore neki stranki za 2%, izmerjeno na 700 ljudeh, ne pomeni prav ničesar;
  • da ni res, da je preživetje zdravnic v Sloveniji krajše, Nobelovcev pa daljše od splošne populacije;
  • in da statistika ne laže, lažejo le ljudje, ki je ne razumejo.