December 2025
Letnik IV, Številka 12
Ilustracija: Milan Erič
Drage bralke in bralci, ob izteku leta si ljudje pogosteje kot sicer izrekamo dobre želje. Med njimi se skoraj vedno pojavljata zdravje in sreča – pojma, ki ju pogosto jemljemo kot samoumevna, dokler se ne izkaže drugače. Tudi kultura in umetnost imata v tem času posebno mesto, saj ponujata prostor za razmislek in oddih.
Naj bo božič čas umiritve in bližine, prihajajoče leto pa naj prinese ravnovesje, stabilnost in dobre pogoje za ustvarjalnost ter kulturno življenje.
– Prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost in šport
V središču
Teden Univerze 2025: prejemnice in prejemniki nagrad ter priznanj s področja umetnosti in kulture
Na Univerzi v Ljubljani se je med 8. in 12. decembrom 2025 odvil Teden Univerze – teden slavnostnih dogodkov s podelitvijo priznanj, častnih nazivov, plaket in nagrad tistim, zaradi katerih je Univerza v Ljubljani vsako leto boljša univerza.
V nadaljevanju predstavljamo prejemnice in prejemnike nagrad ter priznanj s področja umetnosti in kulture.
Naziv častna doktorica/častni doktor Univerze v Ljubljani podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti:
Prof. Juhani Uolevi Pallasmaa (predlagateljica: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)
Arhitekt, arhitekturni teoretik in učitelj arhitekture prof. Juhani Pallasmaa v svojem delu zagovarja in razvija arhitekturo kot specifično ustvarjalno miselno prakso, ki opravlja zahtevno nalogo: ustvarja kraj za človekovo prebivanje v svetu. V skladu s tem prof. Pallasmaa v svojem delu povezuje arhitekturno misel in prakso z drugimi praksami, kot so umetnostne prakse, filozofija, psihologija in nevroznanost. Je avtor številnih vplivnih zgrajenih arhitekturnih del, razstav, esejev in knjig o arhitekturi.
Plaketo Pro Universitate labacensi podeljujemo fizičnim in pravnim osebam, ki so s svojimi sredstvi ali delom pomembno prispevali k razvoju materialnih možnosti Univerze v Ljubljani ali k usposabljanju njenih sodelavk in sodelavcev:
Prof. Grega Košak (predlagateljica: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)
Prof. Grega Košak je s transdisciplinarnim delovanjem, izjemnim pedagoškim prispevkom in neomajno predanostjo neizbrisno zaznamoval slovensko kulturno, strokovno in družbeno identiteto. Fakulteti za arhitekturo in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je zapustil svojo bogato strokovno knjižnico ter v svoji zapuščini predvidel »bivalno štipendijo prof. Košaka«, donacijo v obliki brezplačne uporabe stanovanja v Ljubljani, ki je namenjeno nadarjenim tujim študentom, vrhunskim predavateljem in strokovnjakom.
Zlate plakete podeljujemo posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani:
Prof. Dušan Kranjc (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Pozavnist prof. Dušan Kranjc slovi po raznolikosti glasbenih interpretacij in umetniški širini. Odlikuje ga predano pedagoško delo. Njegovi študentje dosegajo nadpovprečne rezultate v domačem in tudi v širšem mednarodnem prostoru. Posebno pomembna je njegova angažiranost pri umetniškem vodstvu velikega trobilnega ansambla Brass AG, ki ga vodi od ustanovitve, in skrbi za izvedbe najvišjega umetniškega dosega.
Prof. dr. Karolina Šantl Zupan (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Flavtistka prof. dr. Karolina Šantl Zupan se ob umetniškem in pedagoškem udejstvovanju posveča tudi znanstvenoraziskovalnemu delu. Na mestu prodekanje za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost vzpostavlja aktivno sodelovanje z umetniškimi ustanovami znotraj in zunaj Univerze v Ljubljani, sodelovala je tudi pri akreditaciji tretjestopenjskega študija Umetnost. V Slovenijo je prvič pripeljala organizacijo konference EPARM.
Priznanja za najodličnejše raziskovalne dosežke:
Dr. Matej Klemenčič in asist. dr. Katra Meke: Barok v Sloveniji: nov pogled na umetnost 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
V letu 2025 so bili javnosti predstavljeni rezultati večletnega raziskovalno-razstavnega projekta Barok v Sloveniji, ki je bil voden v okviru raziskovalnih projektov in programa na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Likovna umetnost baroka na ozemlju Republike Slovenije je tokrat prvič celovito predstavljena v širšem kontekstu habsburških in beneških dežel ter povezav in mobilnosti umetnikov, naročnikov in umetnostnih del.
Rezultati, ki bistveno spreminjajo naš pogled na umetnostno dogajanje v 17. in 18. stoletju, so bili predstavljeni v obliki razstav, publikacij in posvetov, pri čemer so bili v delo aktivno vključeni raziskovalci in raziskovalke iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Osrednji del predstavitev sta razstavi v Narodni galeriji in Narodnem muzeju, kot sodelujoči instituciji pa poleg njiju in FFUL nastopata še Muzej za arhitekturo in oblikovanje in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU.
Svečane listine za najboljše študijske dosežke:
Matic Kristan (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Matic Kristan je ob 60. obletnici smrti Antona Sovreta samostojno pripravil njemu posvečeno razstavo, odločilno vlogo pa je odigral tudi pri nastanku razstave o Joannisu Kapodistriasu ter se izkazal z aktivnim sodelovanjem pri mednarodnih poletnih šolah klasičnih jezikov in drugih dejavnostih oddelka.
Tjaša Šimunić (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Tjaša Šimunić izstopa po študijski odličnosti, akademski angažiranosti in obštudijskih dosežkih. S svojim znanjem, delom in predanostjo, s prizadevanjem za nakup študijskih baz ter sodelovanjem pri znanstvenih revijah Clotho in Keria je obogatila študijski proces ter prispevala k promociji klasične filologije.
Anaja Urek (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Anaja Urek je prodorna študentka, ki s svojimi razmišljanji, z znanstveno radovednostjo in s kritičnim pogledom bogati humanistiko v predavalnici in v objavljenih člankih. S svojo ustvarjalnostjo in angažiranostjo na obštudijskem področju in tudi kot tutorka se izkazuje kot prava humanistka.
Priznanje za dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti:
Samo Novak (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Kitarist Samo Novak se je med študijem izkazal s svojim predanim delom in talentom. Slovi po svojih samostojnih koncertih v sklopu cikla Glasbene mladine Oder, prav tako je prejemnik druge nagrade in zlate plakete ter posebne nagrade za najboljšo izvedbo obvezne skladbe na državnem tekmovanju TEMSIG, v letu 2024 pa je uspešno opravil sprejemne izpite na Visoki šoli Franza Liszta Weimar.
Lana Savič (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Lana Savič že tretje študijsko leto aktivno deluje v Študentskem svetu Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ves čas svojega delovanja z vztrajnostjo in predanostjo izboljšuje sodelovanje in povezanost med študenti in profesorji ter pomaga študentom pri administrativnih in drugih postopkih. Ob vsem tem je zgledna in uspešna študentka violine, ki ji uspeva z nesebičnim delom prispevati k razvoju celotne študentske skupnosti.
Skupina študentov za projekt »Mir-Peace«: Tristan Arko, Ivan Fagarazzi, Bojan Ilievski, Luka Jahn, Matic Kavcl, Tilen Klavžer, Žan Kopše, Blaž Kozjek, Fran Matić, Emanuel Mikac, Žan Pečenik, Vjeko Pezer, Luka Poljanec, Gašper Poprijan, Petar Rebić, Aleksandar Spasić, Andrija Šafran, Gašper Šemrov, Rok Škerjanec, Amadej Štrajhar, Lovro Tavčar, David Tretjak, Simon Vene in Živa Žohar (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Skupina študentov, ki sestavljajo ansambel Brass AG, je s projektom »Mir-Peace«, v sklopu katerega so nastale odlične glasbene novitete, prispevala k širjenju teme miru. Projekt je obsegal izvedbo slavnostnega koncerta ter snemanje dokumentarnega filma in zgoščenke. Rezultat njihovega sodelovanja je celostna umetniška izkušnja, ki se preko poezije, glasbe in slike dotakne vsakega gledalca in poslušalca.
Anastazija Knez (predlagateljica: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani)
Priznanje podeljujemo za knjigo Od blizu, knjigo o razstavi Od blizu v lahkem branju, nastalo v okviru projektov Od blizu–Od daleč in EUTOPIA. Publikacija je dragocen prispevek k dostopnosti kulturne dediščine, saj odpira prostor za vključevanje ranljivih skupin ter spodbuja razumevanje, raznolikost in širšo dostopnost umetnosti.
Skupina študentov za projekt »100 študentskih grafičnih listov«: Nia Gombač, Eva Koren, Nika Mlakar, Maruša Pajnič, Eva Popit, Žiga Sever in Tim Topič (predlagateljica: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani)
Multidisciplinarna skupina je s projektom pokazala, kako produktivno je sodelovanje med različnimi študijskimi smermi, umetniškimi, oblikovalskimi in področjem restavratorstva-konservatorstva. Spoznavali so metode varovanja, dokumentiranja, raziskovanja, izobraževanja, ob promoviranju del iz akademijske zbirke študentskih grafik. Cilj projekta, in sicer omogočiti dostopnost del iz zbirke, je bil z izidom digitalne knjige, videi in predstavitvami dosežen.
Skupina študentov za projekt »Denton«: Zoja Funda Lipnik, Nia Gombač, Nika Horvat, Domen Klinc, Andrija Mihailović, Eva Popit, Marjana Raspor, Marko Škrbić, Črt Štrubelj, Rin Togo, Živa Vaukan in Nika Vidnjević (predlagateljica: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani)
Skupina študentk in študentov oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je v okviru mednarodnega projekta Denton združila kritično teorijo ter feministično, kvirovsko in antikolonialistično misel z inovativnim vizualnim jezikom floriologije. Dela, ki nagovarjajo marginalizirane skupnosti, so razstavljali na BIO28 in milanskem tednu oblikovanja.
Skupina študentov za projekt »Muzej v skupnosti 2«: Špela Banko, Klementina Berginc Nonino, Aljaž Bogataj, Novka Bojić, Lana Dragovan, Zala Ferjančič, Ana Frank Bogataj, Laura Iskra, Nikita Kokot, Jan Kranjec, Nik Leban, Anja Majcen, Maja Mitrović, Nina Petrić, Lea Sedevčič, Monika Skledar, Dino Spahić, Suzana Ugovšek in Aja Vogrinčič (predlagateljica: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani)
Projekt »Muzej v skupnosti 2« je serija oblikovalskih intervencij, ki izboljšujejo kakovost življenja v soseski Nove Fužine. S poudarkom na socialni inkluziji, kulturni raznolikosti in medgeneracijskem sodelovanju prinaša nove, učinkovite metode za spodbujanje medsebojnega povezovanja, razvoj »skupnostnega duha« in ohranjanje lokalne identitete. Projekt je nastal v sodelovanju s sodelavci Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Matej Fijačko (predlagateljica: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)
Matej Fijačko v svojem oblikovalskem delu prepleta stilizem, subkulturo in sodobno modo, inspiracije pa črpa pretežno iz digitalnega sveta. Njegova najnovejša oblačilna kolekcija »HYPER REALITY TEA PARTY« pod mentorstvom prof. Nataše Peršuh črpa navdih iz Vocaloid koncertov, ki se odvijajo v obliki hologramov. Rezultat je svež, inovativen in sodoben pristop v oblikovanju, ki še obeta.
Lovro Frece in Teja Medvešček (predlagateljica: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani)
Teja Medvešček in Lovro Frece sta zmagovalca Natečaja za izbor mladih kreativcev 2025. Med finalisti sta bila edini kreativni par, ki se je tja uvrstil brez podpore kreativne agencije, kar daje uspehu še dodatno težo. Kot mlada kreativca leta sta imela čast s predavanjem odpreti letošnji Slovenski oglaševalski festival, na Young Lions Competition v Cannesu pa sta uspešno zastopala slovenske barve.
Peter Grum (predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani)
Peter Grum je izredno predan in zanesljiv sodelavec, ki zagotavlja, da je knjižnica sodobno opremljena in dostopna uporabnikom. S svojo strokovnostjo je pomembno prispeval k digitalizaciji knjižničnega in notnega gradiva ter predbolonjskih diplom, kar je dragocen vir za študente in zaposlene. S kolegialnim pristopom je pomemben člen akademske skupnosti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.
Nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor podeljujemo upokojeni učiteljici oziroma učitelju Univerze v Ljubljani za pomembne prispevke k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela:
Prof. dr. Aleš Vodopivec (predlagateljica: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)
Prof. dr. Aleš Vodopivec je arhitekt, pedagog, pisec, kritik arhitekture in izjemno prodoren mislec. Je avtor vrste arhitekturnih realizacij, v svojem strokovnem, znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu pa se zavzema za družbeno kritično prakso arhitekture. V svojem 30-letnem delovanju na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je študentke in študente s svojim pedagoškim pristopom spodbujal h kritični refleksiji družbenih razmer, iskanju etičnega pristopa k arhitekturi in dejanskemu prispevku k boljšemu svetu.
Prof. dr. Miran Hladnik (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani9
Miran Hladnik, upokojeni profesor slovenske književnosti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je pionir v uvajanju novih raziskovalnih paradigem in kvantitativnih metod, in sicer empirične literarne vede, oddaljenega branja, digitalne humanistike in prostorske literarne vede. Zaslužen je za vzpostavitev slovenskega Wikivira in drugih Wikimedijinih spletišč in za dragocene prispevke h Geopediji ter za izvirno in inovativno pedagoško delo na področju računalniškega opismenjevanja.
Prof. dr. Janko Muršak (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Znanstveno raziskovalno delo prof. dr. Janka Muršaka je pomemben prispevek k razvoju poklicne pedagogike in andragogike. Številnim generacijam študentov je kot visokošolski učitelj približeval vprašanja poklicev, odnosa dela in izobraževanja, poklicne socializacije in identitete. Njegove ideje je mogoče najti tudi v sistemskih rešitvah poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Pri delu sta ga odlikovali zavezanost znanosti in izjemen občutek za učeče se vseh starosti.
Prof. dr. Sonja Pečjak (predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)
Prof. dr. Sonja Pečjak deluje na področju pedagoške psihologije, raziskovalno se ukvarja z bralno pismenostjo, medvrstniškim nasiljem in samoregulacijo učenja. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih del, predavateljica in mentorica generacijam psihologov, soustvarjalka učnih programov ter prejemnica najvišjih nagrad za pedagoško in raziskovalno delo. Svoje znanje neutrudno predaja številnim šolskim kolektivom in s tem pomembno prispeva h kakovosti slovenskega izobraževanja.
Prešernove nagrade za študentke in študente podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti:
Ireneja Nejka Čuk na predlog Akademije za glasbo UL za delo z naslovom Operno in koncertno poustvarjanje
Mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk je študentka Akademije za glasbo UL v razredu prof. Pie Brodnik ter sodelavka SNG Opera in balet Ljubljana. Z dosežki v akademskem letu 2024/25 je postavila visok standard študentske poustvarjalnosti, kar je izkazala tako v projektih Akademije za glasbo kot tudi na opernih odrih doma in v tujini. Upodobila je kar sedem opernih vlog, dve solistični vlogi v vokalno-inštrumentalnih delih in imela tri samostojne recitale samospevov. S svojimi nastopi je prepričljivo pokazala izjemen občutek za interpretacijo različnih slogov vokalne umetnosti.
Žiga Hren (režiser), Neža Dvorščak (igralka), Alja Krhin (igralka), Marko Rafolt (igralec), Jure Šimonka (igralec) na predlog Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL za delo z naslovom Balada o trobenti in oblaku
Uprizoritev Balada o trobenti in oblaku po istoimenskem romanu Cirila Kosmača je nastala kot zaključna produkcija magistrskega študenta gledališke režije Žige Hrena in v soprodukciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL ter gledališča Mini teater. Uprizoritev je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in v tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje, na katerem so ustvarjalci predstave prejeli Borštnikovo nagrado za posebni dosežek po presoji žirije. Izstopa po tvegani odločitvi za uprizoritveno »predlogo«, po uprizoritveni zamisli, ki že v zasnovi upošteva večplastnost teme, po režijski postavitvi, suvereni v izvedbi in bogati v asociativnih povezavah, po igralski izvedbi, ki da priložnost mladim igralkam in igralcem, da po eni strani ustrezno »ponazorijo« Kosmačev svet, po drugi pa se polno izrazijo kot mlada rahločutna človeška bitja; in to priložnost vsi po vrsti več kot dobro izkoristijo.
Lea Košmrlj na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kontrastivna analiza slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini: slovnični spol občnih imen in jezikovna relativnost
Lea Košmrlj je z nagrajenim delom pod mentorstvom prof. dr. Eve Sicherl in prof. dr. Uršule Krevs Birk v letu 2025 zaključila magistrski študij Anglistika in Germanistika na Filozofski fakulteti UL. Trenutno zaključuje vzporedni magistrski študij Kognitivna znanost na UL in Univerzi na Dunaju. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih prispevkov s področja psiholingvistike, sociolingvistike in umetne inteligence. V nagrajeni magistrski nalogi obravnava slovnični spol s teoretičnega, diahronega, kontrastivnega, družbenega in nazadnje eksperimentalnega vidika, pri čemer posebno pozornost namenja slovenščini kot empirično manj raziskanemu indoevropskemu jeziku.
Tim Gregorčič na predlog Filozofske fakultete UL za delo z naslovom Kvantifikacija in ovrednotenje zunanje toplotne obremenitve ljudi na lokalnih podnebnih območjih mesta Ljubljana
Tim Gregorčič je magistriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete UL in tam je trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec. Pod mentorstvom prof. dr. Mateja Ogrina in somentorstvom prof. dr. Stevana Savića ter izr. prof. dr. Blaža Repeta je s klasifikacijo lokalnih podnebnih območij Ljubljane in modeliranjem toplotne obremenitve ljudi v urbanem prostoru dokazal izrazite variacije vročinskega stresa med morfološko različnimi deli prestolnice. Hkrati raziskava kvantitativno potrjuje, da zelena infrastruktura pomembno vpliva na zmanjševanje vročinskega stresa in prispeva k razumevanju mestne mikroklime.
Tasja Videmšek na predlog Naravoslovnotehniške fakultete UL za delo z naslovom Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke
Tasja Videmšek je prvo in drugo stopnjo zaključila z odliko, s čimer je že zgodaj dokazala izjemno študijsko odličnost in predanost oblikovanju. Med študijem je za svoje delo prejela več priznanj, predstavila pa ga je na številnih razstavah doma in v tujini. V magistrskem delu z naslovom »Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke«, ki ga je pripravila pod mentorstvom izr. prof. Katje Burger Kovič, se posveti oblikovanju inovativnih, celostno zasnovanih izdelkov za otroke. Njeno delo odpira dialog med oblikovanjem, pedagogiko, psihologijo in ekologijo ter poudarja pomen trajnostnih pristopov. Prototipi modularnega pohištva iz lahkega, trdnega in v celoti reciklabilnega kartona dokazujejo izjemen potencial za nadaljnji razvoj in komercializacijo. Rezultati magistrskega dela so bili večkrat uspešno predstavljeni strokovni in širši javnosti, med drugim na razstavi Baušpil v Ljubljani in na mednarodnem simpoziju o novostih v tekstilstvu Crossing Boundaries.
Vsem prejemnicam in prejemnikom nagrad ter priznanj iskreno čestitamo!
Odmev
Objavljena javna natečaja za izbiro umetniških del pri novogradnjah UL MF in UL VF
Univerza v Ljubljani (UL) je objavila javna anonimna natečaja za izbiro umetniških del pri novogradnjah Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF) in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (UL VF).
Javni anonimni natečaj za izbor umetniških del v okviru novogradnje UL MF je objavljen na povezavi.
Javni anonimni natečaj za izbor umetniških del v okviru novogradnje UL VF je objavljen na povezavi.
Umetniški delež v javnih investicijskih projektih je ukrep, s katerim se izvaja obveznost javnih investitorjev, da del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, namenijo za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. Namen izvajanja ukrepa je opremiti in s tem obogatiti javne prostore z umetniškimi deli.
UL vabi vse zainteresirane, da predložijo natečajne predloge, skladno z zahtevami iz natečajne dokumentacije.
V MGBS na ogled razstava Vnovič in zopet in znova
V Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) smo 11. decembra 2025 odprli razstavo študentk in študentov smeri Grafika in Slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL (UL ALUO) z naslovom Vnovič in zopet in znova.
Razstava Vnovič in zopet in znova predstavlja sodobno grafično produkcijo mlajše generacije skozi dela študentk in študentov UL ALUO. Grafika je področje, ki se neprestano razvija, umetnice in umetniki se obračajo k novim digitalnim pristopom, obnavljajo starejše tehnike in tiskajo na alternativnih materialih in z alternativnimi orodji. Izbor del na razstavi zajema širok razpon pristopov, od tradicionalnih tehnik tiska, ki zahtevajo natančnost in potrpežljivost, do hibridnih eksperimentov, pri katerih se grafika prepleta s prostorskimi instalacijami, risbo, fotografijo in digitalno produkcijo v različnih oblikah.
Tako kot v pesmi, v kateri nas Tone Pavček vodi »do konca« ‒ do cvetice, do snežne kraljice, do resnice ‒, tudi grafični proces zahteva ponavljanje, potrpežljivost, vračanje k isti matrici, isti površini, istemu poskusu. Za študentke in študente grafike pomeni vnovič in zopet in znova način dela: nenehno raziskovanje tehnik, materialov, idej in sebe. Vračanje k začetku, ko rezultat še ni pravi, in napredovanje, ki se nikoli ne zgodi brez poskusov, napak in odtisov, ki so najprej videti odveč, a nazadnje postanejo ključni. Grafika nastane iz tega vračanja. Ne iz enkratne geste, temveč iz mnogoterosti poskusov, ki vsak po svoje odpira možnost nove podobe. Vnovič in zopet in znova je torej poklon iskanju. Je povabilo, da je prav vztrajnost in ponavljanje tisto, kar vodi naprej.
Razstava je na ogled do 8. januarja 2026.
Avtorice in avtorji: Špela Ambrož, Manuel Brajnik, Ana Govc, Emili Jenko, Maks Jeriha, Petra Leskovar Grum, Nina Munih, Tinkara Nemec Herkess, Maruša Pajnič, Sara Stevanović
Mentorica: izr. prof. mag. Zora Stančič
Asistentka: Helena B. Tahir
Kuratorka MGBS: Ema Kobal
Produkcija: Univerza v Ljubljani
– izr. prof. mag. Zora Stančič, UL ALUO
UL ALUO na 22. Animateki
Med 1. in 7. decembrom 2025 je potekal 22. Mednarodni festival animiranega filma Animateka. Tudi tokrat je bila UL ALUO skupaj z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo UL (UL AGRFT) in Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici (UNG AU) pokroviteljica nagrade mladi talent za najboljše študentske filme.
Člana letošnje študentske žirije UL ALUO sta bila Miha Freund, dodiplomski študent smeri Video, animacija in novi mediji, in Anita Grgurević, magistrska študentka smeri Ilustracija. Pri tem ju je mentoriral doc. mag. Andrej Kamnik.
V tekmovalnem programu Mladi talenti Evrope, ki ga žiriramo, nas je letos zastopala alumna smeri Ilustracija Bibi Erjavec s filmom Naša Gospa Trohnenja / Our Lady of Rot (2024), ki je nastal kot del njene magistrske naloge. V netekmovalnem programu Študentska panorama pa se je predstavila naša magistrska študentka smeri Fotografija Jelena Milohanić s filmom The Room Swallowed by Darkness.
Študentska žirija UL ALUO, UL AGRFT in UNG AU je letošnjo nagrado mladi talent namenila švicarskemu filmu Lov v režiji Lee Favre, posebno omembo prav tako švicarskemu filmu Cottage Cheese avtoric Janine Müller, Liine Luomajoki, Lene Metzger in Alice Kunz.
Lea Vučko, naša alumna smeri Ilustracija, pa je za svoj animirani film Dekle, ki se ni balo medvedov prejela nagrado publike v kategoriji Slon. V njeni animatorski ekipi je sodelovala tudi naša magistrska študentka ilustracije Dora Pejić Bach. Čestitamo obema!
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Nova nagrada in spletna prisotnost projekta Od blizu / Iz bliza / Up Close
Po tem, ko je novembra letos Hrvaško muzejsko društvo (HMD) vodjam projekta Od blizu / Iz bliza / Up Close prof. mag. Tamari Trček Pečak (UL ALUO), Nadi Madžarac (MG+MSUM) in Mirti Pavić (MSU Zagreb) podelilo nagrado za medmuzejsko in medinstitucionalno sodelovanje za leto 2024, so v decembru prejele še nagrado Mednarodnega muzejskega sveta ICOM Slovenija za mednarodno prepoznavne projekte leta 2025.
Strokovna komisija za nagrado ICOM je poudarila, da je projekt Od blizu / Iz bliza / Up Close, ki ga je UL ALUO razvila v sodelovanju z Moderno galerijo v Ljubljani (MG+ MSUM) in Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu (MSU Zagreb), primer interdisciplinarnega čezmejnega povezovanja, inovativnega pristopa k interpretaciji dediščine in trajnega prispevka k mednarodni prepoznavnosti slovenske muzejske stroke ter da znanstveno natančnost združuje z izobraževalno in družbeno odgovorno naravnanostjo. S projektom so avtorice in številni sodelujoči partnerji na inovativen in vključujoč način javnosti razkrili pogosto skrite procese konserviranja in restavriranja sodobne umetnosti.
Dve veliki razstavi v sklopu projekta – v Ljubljani (MG+MSUM, 2022/2023) in Zagrebu (MSU, 2024) – sta s sodobnimi pristopi odprli vpogled v kompleksne postopke varovanja umetnin ter obiskovalcem omogočili izkušnjo z dotikom, zvokom in interaktivnimi orodji. Z več kot 17.500 obiskovalci, vključevanjem otrok, starejših in ranljivih skupin, bogato digitalno prisotnostjo in inovativnimi rezultati – od taktilnih replik, zvočnih interpretacij, videov z znakovnim jezikom do publikacij v lahkem branju – sta prispevali tudi k popularizaciji slovenske muzejske stroke v mednarodnem okolju ter krepitvi vloge muzejev kot prostorov izobraževanja, dialoga in vključevanja.
Vključitev slovenskih in hrvaških partnerjev ter sodelovanje v evropskem programu AccessCult sta omogočila trajen dialog in prenos znanj na čezmejni ravni. Publikacije v treh jezikih, virtualne razstave in dostopne vsebine pa so projekt uvrstile med referenčne prakse na področju dostopnosti in inkluzivnosti v muzejskem prostoru. Poleg tega sodelovanje študentov različnih smeri in interdisciplinarna povezanost univerz, muzejev, galerij in raziskovalnih ustanov dokazujeta visoko raven partnerskega sodelovanja in angažiranosti mladih strokovnjakov.
Iskreno čestitamo prejemnicam ter vsem drugim sodelujočim ustanovam in ustvarjalkam_cem projekta!
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Med prejemniki nagrad Mirka Šubica 2025 tudi študenti UL ALUO
Društvo restavratorjev Slovenije (DRS) je 24. novembra 2025 v Narodni galeriji podelilo stanovske nagrade Mirka Šubica za leto 2025. Med prejemniki so tudi študenti UL ALUO.
Dve podiplomski študentki Oddelka za restavratorstvo UL ALUO sta prejeli študentski priznanji zlati skalpel 2025:
- Monika Klemenc – za predano, samostojno in strokovno konserviranje-restavriranje slik na tkanih nosilcih;
- Roza Šantej – za poglobljeno raziskovanje tehnike hladne enkavstike v okviru projekta restavriranja antične stropne poslikave z Muzejskega trga v Celju.
Naši podiplomski študenti pa so tudi med prejemniki priznanj Mirka Šubica 2025: Viktorija Peternel in Michelle Vidovič z Oddelka za restavratorstvo ter Denis Dražetić z Oddelka za kiparstvo. Bili so sodelavci Špele Govže pri projektu konserviranja-restavriranja baročnega Marijinega znamenja iz Radelj ob Dravi.
Iskrene čestitke vsem!
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Mednarodni simpozij Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja na UL AG
Na Akademiji za glasbo UL (UL AG) je 27. in 28. novembra 2025 potekal mednarodni simpozij Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja ter v dveh dneh povezal raziskovalce, strokovnjake in praktike z različnih znanstvenih in umetniških področij. Simpozij je združil udeležence s področij psihologije glasbe, glasbene pedagogike, kognitivne znanosti, glasbene terapije, medicine, psihoterapije, računalništva in glasbene umetnosti. Njegov namen je bil osvetliti vlogo glasbe pri spodbujanju zdravja in dobrega počutja posameznika ter širše družbe, in sicer v raznolikih kontekstih, od kulture in izobraževanja do zdravstva ter vsakdanjega življenjskega okolja.
Dogodek je zaznamovala vsebinska raznolikost programa, ki je vključeval plenarna predavanja, znanstvene in strokovne prispevke udeležencev, okroglo mizo, tematske delavnice in glasbene točke. Plenarni govorniki so bili: dr. med. Eva Bojner Horwitz (Center za socialno trajnost (CSS), Karolinški institut (KI), Kraljeva glasbena akademija v Stockholmu) ter Špela Loti Knoll (direktorica Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo) in dr. Marko Pokorn, dr. med. (Pediatrična klinika, Medicinska fakulteta UL).
Poseben poudarek je bil namenjen tudi povezovanju znanstvenih spoznanj z umetniško prakso, kar se je odražalo v spremljevalnem glasbenem programu, med drugim na koncertu MIR v izvedbi Trobilnega ansambla UL AG (BrassAG).
Simpozij je ponudil prostor za interdisciplinarni dialog, izmenjavo znanj in izkušenj ter razmislek o nadaljnjih raziskovalnih in praktičnih povezavah na področju glasbe, zdravja in blagostanja.
– Maša Medved, UL AG
Svilna pot v Galeriji UL, gostujoča razstava Umetniške šole Univerze v Šjanu
V Galeriji UL na rektoratu Univerze v Ljubljani se je 21. novembra 2025 odprla razstava Svilna pot / Silk Road, rezultat mednarodnega univerzitetnega povezovanja UL ALUO in Umetniške šole Univerze za arhitekturo in tehnologijo v Šjanu na Kitajskem. S svojimi deli se predstavljajo študenti, pedagogi in dekan Umetniške šole v Šjanu.
Na odprtju sta v imenu gostujočih umetnikov prisotne nagovorila prof. dr. Meng Lei, koordinatorka projekta iz Šjana, in prof. dr. Lin Baogang, dekan Umetniške šole Univerze za arhitekturo in tehnologijo v Šjanu. V imenu UL so jim dobrodošlico izrekli prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor UL za umetnost, prof. Alen Ožbolt, koordinator projekta z UL ALUO, in izr. prof. dr. Barbara Predan, dekanja UL ALUO.
Organizacija razstave: Umetniška šola Univerze v Šjanu, Svet za umetnost UL in UL ALUO
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
Razstava I'm blue da-ba-di-da-ba-da v ulični galeriji Mitnica
Ulična galerija Mitnica bo med 5. decembrom 2025 in 7. januarjem 2026 v svoji notranjosti obarvana z odtenki modre.
Izhodišče za tematiko in naslov razstave Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete UL (UL NTF), izhaja iz besedila glasbene uspešnice italijanske skupine elektronske glasbe, Eiffel 65, ki skozi modro barvo opisuje svet okoli in znotraj osebe, v kontekstu čustvenega stanja. Zapomnljiv in lahkoten občutek refrena je paradoks zgodbi o osamljenosti. Razstava opominja, da je čas »veselega« decembra lahko tudi povod za poglabljanje stiske posameznika, čigar življenjska situacija se ne sklada s posplošenimi občutki sreče, ki jih narekuje okolica.
Osrednji element razstave je modra in edina lutka v oblačilih študentke Tise Predalič, v svoji modri »hiši«, polni oblačil, ki simbolizirajo navidezno srečo pretiranega potrošništva in lebdijo v zraku kot stalna možnost izbire (avtorji: Gaja Bassanese, Anže Orešnik, Pia Wallner, Lucija Ivanuš Dimovski). Pod njo je modra tapiserija iz ostankov džinsa kot poplava občutkov. V ozadju visi z modrimi novoletnimi lučkami osvetljena tekstilna slika – drag spomin?, opomin odsotnosti?, izgube?, na kateri je predstavljeno delo študentke Ane Pelcar, ki v obliki nadcikliranega suknjiča obravnava občutek varnosti skozi prizmo primarne družine.
Razstava želi z nekonvencionalnim naslovom pritegniti opazovalca, da se v decembrski hektiki za trenutek ustavi in si od blizu ogleda detajlno premišljene in oblikovalsko izrazite kose oblačil in tekstilij, ki so jih v preteklem letu ustvarili študenti dodiplomskega in magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil.
Drugi sodelujoči:
Tekstilna slika; kreativna zasnova modnega editoriala in stajlinga: Klara Čretnik, Matic Možina, Lune Siter, foto: Jernej Strmšek
Skupinska tekstilna instalacija: Malu Adžija, Andrej Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Bassanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Paunović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame Yebuah Tiran, Janja Žibret
Mentorice: prof. Elena Fajt, prof. Nataša Peršuh, doc. Petja Zorec, asist. Nataša Hrupič, asist. Alenka More, asist. Sara Valenci
Strokovna sodelavca: Nina Glavič, Andrej Vilar
Avtorice razstave: prof. Elena Fajt, doc. Petja Zorec, asist. Sara Valenci
– doc. Petja Zorec, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO NTF UL
Interpretacije prostorskih spominov: Razstava študentov UL NTF v Zasavskem muzeju Trbovlje
V letu 2025 so v Zasavsekm muzeju v Trbovljah postavili posthumno retrospektivno razstavo kiparja Stojana Batiča, s katero obeležujejo 100 obletnico kiparjevega rojstva in 10 obletnico njegove smrti. Batičevo delo hrani tudi UL NTF, in sicer Rudarsko kompozicijo, ki jo je kipar ustvaril v tretjem letniku študija na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Gre za avtorjevo prvo interpretacijo rudarske tematike in je danes na ogled v prvem nadstropju fakultetnih prostorov.
Kiparska praksa Stojana Batiča je obsežna in v našem umetnostnozgodovinskem kanonu nima primere. Svoje prstne odtise in odzven kiparskega dleta je vtisnil v številna mesta po državi ter dosegel avtorsko prisotnost v vseh regijah Slovenije. Središče je Ljubljana, kjer so nastajale javne skulpture, ki so se od tam širile in postavljale v smeri proti severozahodu, jugovzhodu, severovzhodu in jugozahodu. Predavanje bo osvetlilo javno plastiko, s katero je iskal pripovednost in izpovednost vsebine, ki jo je tudi sam doživljal in izkusil. Ob tem bomo iskali vzporednice v upodabljajočih motivih ter vsebinske in formalne povezave v materialnosti, ki jo je kipar desetletja uspešno oblikoval za skupnost.
Obsežen opus kiparja je bil v predavalnici Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje UL NTF. Geografska razpršenost Batičevih del nas je povabila, da se v skupnosti študentov, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, povežemo in skupaj odkrivamo avtorjevo prakso, se ga dotikamo in premišljujemo njegovo formalno in vsebinsko plat ustvarjalnosti.
Ustvarjalni in raziskovalni projekt se razvija od leta 2023, ko smo se s študentskimi projekti predstavili v Spominskem ateljeju Stojana Batiča v MGLC Švicariji. Rekonstrukcija njegovega ateljeja je edinstvena v našem kulturnem prostoru, z vstopom v spominski atelje namreč vstopamo v dolgoletno prakso avtorja, kjer preko umetniških del gradimo povezave z vsemi javnimi postavitvami po Sloveniji. V letu 2025, ko praznujemo avtorjevo stoto obletnico rojstva in deseto obletnico smrti, smo podrobneje raziskovali njegovo dediščino, ki je plula na slovenskih ladjah. Preko likovnih del smo raziskovali odnose, ki jih je kipar vzporedno gradil ter kiparil tudi na kopnem. Batič kot prvi vpisani na novoustanovljeni Akademiji je bil navdih za študente in povabilo, da na podlagi njegovih del ustvarimo uporaben ali pa estetski predmet, s katerim bomo ohranjali spomin na njegovo dolgoletno prakso.
Razstavo z naslovom Interpretacije prostorskih spominov smo zasnovali pri predmetu Osnove likovnega izražanja in ponuja vpogled v raznolike prevode Batičevih del. Skozi ustvarjalni dialog smo se ukvarjali z iskanjem novih oblik ali izrazov, s procesi snovanja novega dela in kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko dodamo svežo, zanimivo, angažirano izjavo.
Z deli se predstavljajo: Vid Polenič, Maša Matušek, Manca Kralj, Nino Arnold, Luka Sokler, Aleksander Ramšak, Žiga Marš, Marko STražar, Particija Ravnikar, Tiatara Zupančič, Tjaša Zorc, Urška Juršak, Manca Baša, Lina Florjanič, Dion Launay, Nina Bregar, Ana Vita Mićunović, Katarina Mitevski, Hana Radelj, Erik Grubišić, Maks Hrastar, Blaž Germ.
Mentor projekta: Boris Beja.
Razstava je bila odprta na Ta veseli dan cklture, ki ga organizira Ministrstvo za kulturo, 3. 12. 2025 in bo na ogled do 28. 2. 2026.
– Boris Beja, UL NTF
Variacije izgubljenih duš navdihujejo sestavljenko totalitarizma, dela in proizvodnje, dokler bela garda ne reče: Predam se!* za Teden UL na UL NTF
S študenti prvega letnika smo se pri predmetu Oblikovanje tekstilij najprej podali v bližnjo naravo, kjer smo vstopili v prostor brezčasnih tekstur. Večsenzorična raziskava je postala vaja počasnega opazovanja snovi – kako se svet dotika nas in kako se mi odzivamo na ta dotik. V naravi tekstura ni dodatek, ni ornament, temveč logika preživetja – ni površina, ampak notranja arhitekturna zgradba.
To novo, telesno zaznavanje snovi smo prenesli na odslužena delovna oblačila, ki nosijo topografijo gibanja, teksturo namembnosti in vztrajnost preteklosti. Obrabe, madeži, izrabljeni šivi, razrahljani gumbi – vse to so sledi nevidnega dela. Dela, ki se najpogosteje izmika priznanju in tako ostaja na robu zaznave, spregledano in neopaženo.
Ko smo teksture narave prepletli s teksturami delavskega vsakdana, je nastal prostor spoštljivega opomnika, da materialnost nosi sledi etike, da površina lahko razkriva neenakosti in da lahko tekstil spregovori namesto tistih, katerih glas je prepogosto preslišan.
Površine okoli nas niso zgolj meje stvari, temveč občutljive membrane, skozi katere se oblikuje naša zaznava prostora, ritma in občutljivosti do sveta. Projekt je predstavljen na razstavi Res(nič?)nost, ki je na ogled v 6. nadstropju stavbe NTF stavbe na Snežniški ulici 5 v sklopu Tedna UL.
Naslov projekta je misel študentov, ki je nastala v procesu raziskave kreativne predelave starih delovnih oblačil v tekstilne objekte in površine.
– asist. mag. Tjaša Bavcon, UL NTF
Izšel je katalog Prostor – vrt – umetnost
Projekt Prostor – vrt – umetnost smo zaključili z izidom kataloga, v katerem so dokumentirane vse prostorske intervencije, ki so jih v galeriji Veselov vrt izvedli študenti oddelka za krajinsko arhitekturo pod mentorstvom izr. prof. dr. Tatjane Capuder in asist. dr. Marka Dobriloviča ter študenti smeri Likovna pedagogika na Pedagoški fakulteti UL (UL PEF), z mentorjema prof. Romanom Makšetom za kiparstvo in doc. mmag. Mojco Zlokarnik za risbo. Katalog dokumentira tudi vizijo možnega sobivanja z naravo in njenega vključevanja v predlog prihodnje ureditve vrta in kiparskih ateljejev s subtilno vključitvijo vrtne krajine, ki bi umetnikom omogočala delo na prostem.
Sodelujoči študenti: Tjaša Avbreht, Lucija Jančar, Meta Jesenko, Katja Kadivec, Lana Kajfež, Kristina Kalin, Nina Kržmanc, Katarina Markič, Lea Marks, Pia Nagode, Vanja Nedimović, Maruša Perenič, Metka Perinčič, Jana Sever, Julija Simončič, Sanja Stiković, Ana Svetičič, Zala Tostovršnik, David Trontelj
– doc. mmag. Mojca Zlokarnik, UL PEF
Za vrnitev Fitolitov poskrbela študenta UL ALUO
V Mestnem parku Maribor je bilo 3. decembra 2025 slavnostno odkritje »gobic«, kopije znamenite ukradene bronaste fontane Fitoliti avtorja Vojka Štuhca, ki sta jo izdelala študenta kiparstva na UL ALUO.
Mariborski mestni park znova krasi fontana Fitoliti, dolgoletni simbol parka, priljubljeno poimenovana »gobice«, ki jo je izdelal akademski kipar Vojko Štuhec. Bronasta skulptura je bila ob prenavljanju parka pred tremi leti ukradena, kiparjevi dedinji pa sta ob sodelovanju Umetnostne galerije Maribor in Mestne občine Maribor sprožili postopek izdelave replike.
Za izdelavo novega kalupa skulpture je bila izbrana UL ALUO, v letu 2024 sta ga izdelala naša magistrska študenta kiparstva Denis Dražetić in Denis Vučko pod mentorstvom izr. prof. mag. Metoda Frlica. Prvi od avtorjev in mentor sta bila prisotna pri postavljanju skulpture in tudi na slavnostnem dogodku ob njenem odprtju, kjer so se jima za prispevek UL ALUO zahvalili župan Maribora Aleksander Arsenovič ter žena in hčerka Vojka Štuhca.
– Sara Bešlin Vatovec, UL ALUO
AI-R za Teden UL na UL NTF
Skozi urjenje ročnega vezenja so študenti prvega letnika v letu 2024/25 spoznavali natančen, meditativni proces ustvarjanja in oblikovali vizualne motive, ki so jih pozneje digitalno pretvorili v vzorce za strojno vezenje. Pri delu so raziskovali temo zraka in umetne inteligence ter svoje ideje izražali z neonskimi sukanci, ki na odpadnih tkaninah športnih kajtov ustvarjajo abstraktne kompozicije. Nekdanje tkanine za kajte, ki so bile ustvarjene za spopadanje z vetrom, v tekstilni instalaciji dobijo novo življenje v živahnih barvah in eklektično povežejo taktilnost materiala z eteričnim, pogosto nevidnim delovanjem zraka in umetne inteligence.
AI-R je na ogled v 5. nadstropju stavbe UL NTF na Snežniški ulici 5 v sklopu Tedna UL. Projekt je podprla Evropska noč raziskovalcev 2024-2025 – Humanistika, to si ti!, ki ga financira Evropska unija. Za materiale se zahvaljujemo Gorazdu Majcnu – Kajtar.si, Viliju Breceljniku in podjetju Poliplet d. o. o.
Vodja projekta: doc. mag. Arijana Gadžijev
Mentorici: doc. mag. Arijana Gadžijev in asist. Kristi Komel
Strokovna sodelavka: Nina Glavič
Sodelujoči študenti/avtorji: Malu Adžija, Andrej Alagjozovski, Evelin Bajc, Ema Barbič, Gaja Bassanese, Lucija Bučan, Ajda Cebe Podržaj, Nika Dermastja, Spasko Eftimov, Sinja Hudnik Zaviršek, Anika Katušić Kocbek, Vid Kovač, Lana Krajnc, Vita Kremžar, Onja Lajevec, Lucija Lozar, Jera Marn, Iza Mattersdorfer Milutinović, Nina Mežek, Angel Micevski, Darija Miljković, Tara Mišković, Manuela Mokotar, Ema Mujagić, Maria Naidenko, Tajra Paunović, Jerca Perne, Gal Pohar, Tisa Predalič, Dimitar Simovski, Rebeka Štefanič, Alin Toplak, Jure Kwame Yebuah Tiran in Janja Žibret
– asist. Kristi Komel, UL NTF
Na delavnici Motivi spomina
Na Oddelku za slikarstvo UL ALUO je med 3. in 25. novembrom 2025 potekala delavnica Motivi spomina, namenjena študentkam in študentom višjih letnikov slikarstva. Vodila jo je v Leipzigu, Nemčiji, živeča romunska umetnica Maria Schumacher, ki poučuje na Akademiji za likovno umetnost Leipzig.
V sklopu delavnice se je raziskovalna metoda ustvarjanja podob odvijala skozi vodilno vprašanje, kako razviti motive za lastno sliko, oziroma preprosteje, kako priti do podobe.
Delavnica se je začela z raziskovanjem osebnih spominov kot vira individualnih vizualnih svetov. Udeleženci so preučevali haptične, vizualne, čustvene, atmosferske in družbene dimenzije svojih spominov. Kratka prozna besedila sodobnih avtorjev in skupinske razprave so služili kot izhodišče za razmislek o tem, kako pristopiti k spominu skozi umetnost.
V drugem delu so se osredotočili na prevajanje spomina v vizualno obliko. S pomočjo eksperimentalnega risanja in kolaža so udeleženci združevali fragmente in materiale ter tako ustvarjali nove vizualne povezave. Kolaž kot medij, ki združuje raznolike elemente v smiselno celoto, ponuja idealen okvir za raziskovanje večplastne in pogosto protislovne narave spomina.
Študentke in študenti so delali s fotografijami, papirjem in najdenimi materiali, pa tudi z digitalnimi orodji za ustvarjanje podob, kot so Photoshop in aplikacije umetne inteligence. Na koncu so skupaj z vodjo delavnice preučili sodobne slikarske pristope, ki izhajajo iz kolaža, na podlagi svojih pripravljenih kolažev pa začeli razvijati lastne slike.
Financira Evropska unija.
Organizacija delavnice: prof. mmag. Ksenija Čerče
– prof. mmag. Ksenija Čerče
Delavnica umetnika Armanda D. Cosmosa
V novembru smo na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil UL NTF gostili britanskega umetnika Armanda D. Cosmosa. Za študente magistrskega študija je pri predmetu Oblikovanje tekstilij izvedel delavnico priprave grafične predloge za žakardno tkane tapiserije. Tkanine, izdelane po predlogah, bodo vključene v mednarodno tekstilno razstavo v Layerjevi hiši marca 2026, kasneje pa tudi na Poljskem. Delavnica je potekala v okviru umetniško-raziskovalnega projekta Knots & Patterns, ki z metodo skupnostnega umetniškega raziskovanja dokumentira tekstilno dediščino. Projekt umetniško vodi Armando D. Cosmos v sodelovanju z raziskovalko Klaro Debeljak.
Sodelujoči študenti/avtorji: Ana Ferjanc, Sara Petrushevska, Dragan Hristov, Maria García, Míriam López González
– asist. Kristi Komel, UL NTF
»Mesto«, razstava Andreje Gregorič v Galeriji UL EF
V torek, 2. decembra 2025, se je v Galeriji Ekonomske fakultete UL (UL EF) odprla nova razstava. Avtorica tokratne razstave je ljubljanska umetnica Andreja Gregorič, naslov pa je »Mesto«. Naslov razstave govori sam zase, prav tako pa govori o nagnjenosti avtorice k beleženju mesta in dogajanja v njem. Ni težko uganiti, da so motivi seveda ljubljanske ulice, saj prav do tega mesta avtorica goji še posebej globoko ljubezen. Andreja Gregorič s to razstavo dokazuje, da poleg ilustriranja spretno vihti umetniško palico slikarke.
Avtorica v svojih delih na slogovno mnogoter način primarno zajema mesto v vsej njegovi živahnosti. Na eni steni so risbe, na katerih zajema ljudi in njihovo gibanje, njihove živali, ulične svetilke, kavarne, trgovine, skratka vse, kar se na dotični lokaciji v mestu dogaja. Ob pogledu na slike je skoraj slišati lajanje psov, govor ljudi, topot mimoidočih. Same risbe so videti zelo realistično, narisane so iz perspektive prvoosebnega opazovalca in jasno kažejo, kakšno se mesto zdi neposredno skozi avtoričine oči. Gregorič o svoji metodi pravi, da je sprva nekoliko spontana. Rada se usede nekam v mestu in zgolj opazuje ljudi in njihovo početje. To v njej vzbuja zanimanje in inspiracijo za ustvarjanje. Sama metoda, ki jo avtorica opisuje, tako sovpada z občutkom živosti vsake risbe in slike. Ljudje so na slikah upodobljeni drobno, vedno v nekem gibanju, zajetem v hipnem stanju. Risbe ge. Gregorič so dejansko intimen dokument prostora in časa.
Odprtje razstave je popestrila tudi umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je razstavo podrobno analizirala. Pravi, da je v avtorici zaznati likovno občutljivost, pogojeno s pogledom na zunanji svet, ki ga avtorica prevaja v izrazno sredstvo, torej v risbo. Citirala je tudi filozofa Hegeleja, ki je v svoji filozofiji estetike dejal, da se v prostoročni risbi umetnikov duh najbolj prelije v spretnost roke in se tako popolno izrazi. Tako Stibilj Šajn interpretira te risbe kot avtoričin odnos do vizualne stvarnosti.
Na drugi steni so slike, ki so slogovno popolnoma drugačne od risb. Gre za modernistične slike, ki sicer zajemajo mesto, vendar ga abstrahirajo z nadrealističnimi barvami, ki pronicajo ena v drugo, se razmažejo, razidejo in srečajo ter predvsem spet obarvajo mesto. Kot pravi Stibilj Šajn, gre pri teh slikah za premišljeno polaganje barvnih ploskev. Hiše in stavbe kot nekakšne kulise zrejo v gledalca in iščejo komunikacijo z njim. Tako gre na drugi steni za popolnoma drugačno duhovno razsežnost mesta. Te slike odpirajo vprašanje, kako doživljamo mesto. Kaj v njem vidimo oz. še bolj, kaj v njem spregledamo?
Čeprav je v modernem času mesto večkrat prostor kritike, saj je drugače kot podeželje pogosto prostor onesnaževanja in nesnage, industrije in smoga, se avtorica prav zato rada zadržuje v Ljubljani, ki ima ravno to prednost: čistočo v mestu, kar prinese tudi čistočo v duhu, torej na slikah. Prav tako, kot sijejo luči v mestu, se zdi, da sije luč mestnega življenja v Andreji Gregorič, ki bo prav gotovo sijala v njeni prihodnji umetnosti.
– Marko Čadež Mačkić, UL EF
Predstavitev ilustratorke kULturnice
Sem študentka Jera Dacar, trenutno obiskujem 2. letnik magisterija, smeri ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Leta 2019 sem končala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, in nadaljevala na UL ALUO, na smeri Unikatno oblikovanje, in z letom 2023 tam tudi diplomirala.
Od nekdaj me spremljata dva različna medija - to sta glina in ilustracija, ki ju skušam v svojih projektih preplesti s pomočjo pripovedi, v prostoru ali na listu papirja. Poleg tega raziskujem medije kot so oblikovanje lutk in scenografije (v okrilju Hiše otrok in umetnosti Ljubljana), stripi ter otroška domišljijska ilustracija.
Kolaborirala sem v različnih kiparskih razstavah (galerija Bažato, festival Ex-tempore Ptuj 2025, Art Stays Ptuj 2025), keramičnih (Kinetična keramika 2022, stolp Škrlovec) in ilustratorskih razstavah (Kaj je Življenje, 2025).
– Jera Dacar, študentka UL ALUO
Galerija
-
Odprtje razstave Vnovič in zopet in znova v MGBS
Foto: Branko Anđel
-
Odprtje razstave Vnovič in zopet in znova v MGBS
Foto: Branko Anđel
-
Odprtje razstave Vnovič in zopet in znova v MGBS
Foto: Branko Anđel
-
Odprtje razstave Vnovič in zopet in znova v MGBS
Foto: Branko Anđel
-
Odprtje razstave Vnovič in zopet in znova v MGBS
Foto: Branko Anđel
-
Dan Akademije za glasbo UL: Slavnostni koncert ob 50. obletnici pridružitve Akademije za glasbo k Univerzi v Ljubljani
Foto: Otton Zajec
-
Dan Akademije za glasbo UL: Slavnostni koncert ob 50. obletnici pridružitve Akademije za glasbo k Univerzi v Ljubljani
Foto: Otton Zajec
-
Dan Akademije za glasbo UL: Slavnostni koncert ob 50. obletnici pridružitve Akademije za glasbo k Univerzi v Ljubljani
Foto: Otton Zajec
-
Ne zamudite: Iris Nicolas, Martin Belušič, Blaž Pirnat in Lucio Žganec, klavir
Foto: Otton Zajec
-
Ne zamudite: Študenti in Cage – Studio za sodobno glasbo UL AG
Foto: Otton Zajec
-
Mednarodni znanstveni simpozij 2025: Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja
Foto: Otton Zajec
-
Mednarodni znanstveni simpozij 2025: Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja
Foto: Otton Zajec
-
Solo e da camera: Emanuel Mikac, evfonij
Foto: Otton Zajec
-
Solo e da camera: Sofia Chornei, fagot
Foto: Otton Zajec
-
Tutti: Simfonični orkester Akademije za glasbo UL
Foto: Kaia Grobovšek
-
Ivo Mršnik, Triptih, 2006, vernis mou
Foto: Klemen Smrtnik
-
Postavljanje fontane Fitoliti
Foto: Denis Dražetić
-
Postavljanje fontane Fitoliti
Foto: Denis Dražetić
-
Postavljanje fontane Fitoliti
Foto: Denis Dražetić
-
Postavljanje fontane Fitoliti
Foto: Denis Dražetić
-
Svilna pot v Galeriji UL, gostujoča razstava School of Art, Xi’an University
Foto: Željko Stevanić/IFP
-
Svilna pot v Galeriji UL, gostujoča razstava School of Art, Xi’an University
Foto: Željko Stevanić/IFP
-
Svilna pot v Galeriji UL, gostujoča razstava School of Art, Xi’an University
Foto: Željko Stevanić/IFP
-
Svilna pot v Galeriji UL, gostujoča razstava School of Art, Xi’an University
Foto: Željko Stevanić/IFP
-
Interpretacije prostorskih spominov: Marko Stražar, Delfin iz ladje Ljubljana
Foto: arhiv UL NTF
-
Interpretacije prostorskih spominov: Tjaša Zorc, Strune morja in neba
Foto: arhiv UL NTF
-
Interpretacije prostorskih spominov: Tiatara Zupančič, Dialogi podzemlja
Foto: arhiv UL NTF
Napovednik
-
Razstava Baročni kipi v novi preobleki
-
Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura
-
Andreja Gregorič "Mesto"
-
Tutti: Komorni godalni orkester Akademije za glasbo UL
-
Braco Koren "Divnjak"
-
Solo e da camera: Pesmi brez besed: Kodályjeva glasba za violončelo
-
Tutti: Simfonični orkester in solisti Akademije za glasbo UL
-
Solo e da camera: Urška Grad in klavirski duo Deux Legendes
-
Poslušalnice: György Kurtág – 100 let
-
Tutti: Simfonični orkester RTV Slovenija in solisti Akademije za glasbo UL
Kolofon
Elektronsko glasilo kULturnica nastaja v sodelovanju s sodelavkami in sodelavci akademij ter umetniških smeri fakultet Univerze v Ljubljani.
Izhaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu.
Izdajatelj: Založba Univerze v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik: prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor za umetnost
Uredniški svet: prof. mag. Matjaž Drevenšek, Mirela Šućur
Zbiranje in urejanje prispevkov: Mirela Šućur, Manca Eržen
Sodelujoče in sodelujoči: izr. prof. mag. Zora Stančič, Sara Bešlin Vatovec, Maša Medved, Boris Beja, doc. Petja Zorec, asist. mag. Tjaša Bavcon, doc. mmag. Mojca Zlokarnik, asist. Kristi Komel, prof. mmag. Ksenija Čerče, Marko Čadež Mačkić
Avtorice in avtorji uporabljenega slikovnega gradiva: Branko Anđel, Katja Goljat, Tamara Trček Pečak, Valentin Benedik, Otton Zajec, Željko Stevanić/IFP, asist. mag. Tjaša Bavcon, Grega Križnar, Kaia Grobovšek, Klemen Smrtnik, Denis Dražetić, MP produkcija, Bernarda Conič, prof. mmag. Ksenija Čerče, arhiv UL NTF, arhiv UL EF
Avtor naslovne ilustracije: prof. mag. Milan Erič
Avtorica serije ilustriranih vinjet: Jera Dacar, mentorica: doc. Suzi Bricelj
Oblikovanje: Jernej Kejžar
Tehnična realizacija: Innovatif d. o. o.
Jezikovni pregled in lektura: Amidas d. o. o.