Novice
Prilagodite izpis
-
Trajnostna raba tal z E-MOTIKO
Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe
Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.
-
Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju
Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.
-
Obnova mokrišč in travniških ekosistemov
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Omenjeni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše ...) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Kako mokrišča in travniške ekosisteme bolje upravljati in prispevati k blaženju podnebne krize in biotske raznovrstnosti?
-
Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim
Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Raziskovalci UL FRI razvili novo tehnologijo za učinkovitejše natančno kmetijstvo
Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so dosegli pomemben preboj na področju natančnega kmetijstva z uporabo brezpilotnih letalnikov (UAV) in umetne inteligence (AI). Zaradi omejene računalniške zmogljivosti brezpilotnih letalnikov so slike, pridobljene med poleti, navadno prenesene in analizirane na ločenem računalniku. Doc. dr. Octavian Machidon se je skupaj s sodelavci na projektu AgriAdapt H2020 Smart4All leta 2023 lotil tega izziva in razvil energetsko učinkovit, prilagodljiv okvir, ki omogoča obdelavo slik UAV v realnem času med poletom brezpilotnega letalnika.
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Z univerzalnim mehanizmom celičnega gibanja do novih možnosti zdravljenja rakavih obolenj
Migracija celic v telesu je temeljni biološki pojav. Imunske celice po telesu nenehno iščejo patogene snovi, rakave celice pa migrirajo in na ta način povzročajo metastaze. Da bi lažje razumeli migracije imunskih in rakavih celic, so raziskovalci v mednarodni skupini, med drugim doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvili univerzalni fizikalni model gibanja celic. S tem so utrli tudi pot novim možnostim zdravljenja rakavih obolenj.
-
Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah
Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mreže doktorskega študija
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta razpisa Marie Skłodowska-Curie Actions Mreže doktorskega študija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih štirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nataša Štajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jakše.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen z ekipo Googlovega laboratorija do pomembnega preboja v kvantni fiziki
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z Googlovim Quantum AI laboratorijem v prestižni znanstveni reviji Science, objavil članek z naslovom Dinamika magnetizacije v Heisenbergovi spinski verigi pri neskončni temperaturi. Članek predstavlja prebojne ugotovitve v teoriji kvantnih transportnih pojavov.
-
Kako se divje živali odzivajo na ljudi v njihovem okolju?
Razumevanje odzivov živali na ljudi postaja vse pomembnejše zaradi naraščajočih motenj, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Zato so raziskovalci iz vsega sveta združili svoje podatke in ugotavljali, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju. Rezultati so pokazali na velike razlike med različnimi živalskimi vrstami, kot najbolj občutljive na ljudi pa so izkazale velike zveri. Del raziskave je potekal tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci iz Biotehniške UL in Zavoda za gozdove Slovenije največji odziv opazili pri medvedu. Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi.
-
Kyle Broder prejemnik podoktorske štipendije MSCA na UL FMF
Raziskovalec dr. Kyle Broder iz Univerze Brisbane v Avstraliji je prejemnik prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru štipendije bo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akad. prof. dr. Franca Forstneriča raziskoval ukrivljene lastnosti togosti in prilagodljivosti kompleksnih mnogoterosti.
-
Račkoboti – vozila, ki samostojno vozijo po maketi mesta
Roboti, opremljeni s kamero in senzorji, ki samostojno vozijo, so postali realnost. Spoznajte račkobote, ki so plod raziskovalnega dela doc. dr. Octaviana Machidona s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).
