Novice
Prilagodite izpis
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Raziskovalci UL FRI razvili novo tehnologijo za učinkovitejše natančno kmetijstvo
Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so dosegli pomemben preboj na področju natančnega kmetijstva z uporabo brezpilotnih letalnikov (UAV) in umetne inteligence (AI). Zaradi omejene računalniške zmogljivosti brezpilotnih letalnikov so slike, pridobljene med poleti, navadno prenesene in analizirane na ločenem računalniku. Doc. dr. Octavian Machidon se je skupaj s sodelavci na projektu AgriAdapt H2020 Smart4All leta 2023 lotil tega izziva in razvil energetsko učinkovit, prilagodljiv okvir, ki omogoča obdelavo slik UAV v realnem času med poletom brezpilotnega letalnika.
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Z univerzalnim mehanizmom celičnega gibanja do novih možnosti zdravljenja rakavih obolenj
Migracija celic v telesu je temeljni biološki pojav. Imunske celice po telesu nenehno iščejo patogene snovi, rakave celice pa migrirajo in na ta način povzročajo metastaze. Da bi lažje razumeli migracije imunskih in rakavih celic, so raziskovalci v mednarodni skupini, med drugim doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvili univerzalni fizikalni model gibanja celic. S tem so utrli tudi pot novim možnostim zdravljenja rakavih obolenj.
-
Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah
Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mreže doktorskega študija
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta razpisa Marie Skłodowska-Curie Actions Mreže doktorskega študija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih štirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nataša Štajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jakše.
-
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen z ekipo Googlovega laboratorija do pomembnega preboja v kvantni fiziki
Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z Googlovim Quantum AI laboratorijem v prestižni znanstveni reviji Science, objavil članek z naslovom Dinamika magnetizacije v Heisenbergovi spinski verigi pri neskončni temperaturi. Članek predstavlja prebojne ugotovitve v teoriji kvantnih transportnih pojavov.
-
Kako se divje živali odzivajo na ljudi v njihovem okolju?
Razumevanje odzivov živali na ljudi postaja vse pomembnejše zaradi naraščajočih motenj, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Zato so raziskovalci iz vsega sveta združili svoje podatke in ugotavljali, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju. Rezultati so pokazali na velike razlike med različnimi živalskimi vrstami, kot najbolj občutljive na ljudi pa so izkazale velike zveri. Del raziskave je potekal tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci iz Biotehniške UL in Zavoda za gozdove Slovenije največji odziv opazili pri medvedu. Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi.
-
Kyle Broder prejemnik podoktorske štipendije MSCA na UL FMF
Raziskovalec dr. Kyle Broder iz Univerze Brisbane v Avstraliji je prejemnik prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru štipendije bo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akad. prof. dr. Franca Forstneriča raziskoval ukrivljene lastnosti togosti in prilagodljivosti kompleksnih mnogoterosti.
-
Račkoboti – vozila, ki samostojno vozijo po maketi mesta
Roboti, opremljeni s kamero in senzorji, ki samostojno vozijo, so postali realnost. Spoznajte račkobote, ki so plod raziskovalnega dela doc. dr. Octaviana Machidona s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Doc. dr. Jaka Tušek z UL FS prejel sredstva ERC za podporo inovacijskim potencialom elastokalorične tehnologije
Doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) z raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave opravljene v sklopu "ERC Starting Grant (StG)" projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo na "ERC Proof-of-the-concept (PoC) Grant" z E-CO-HEAT projektom, ki zagotavlja podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov.
-
Raziskovalca Univerze v Ljubljani nepričakovano odkrila nov način prehranjevanja hijen v Afriki
Lisaste hijene so druga največja vrsta velikih zveri v Afriki. Ljudje jih večinoma poznajo kot mrhovinarje, čeprav so v resnici tudi uspešni lovci na antilope, zebre in druge afriške kopitarje. O njihovem prehranjevanju z manjšim plenom je bilo do sedaj znanega le malo. Raziskovalca iz Univerze v Ljubljani sta v Namibiji odkrila nenavaden in doslej še neznan način prehranjevanja tamkajšnjih hijen – s pticami pevkami.
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
Uporaba ladijske tehnologije za samooskrbo solinarskih hišic
Ladijska tehnologija lahko predstavlja rešitev za solinarske hiške, ki na območju Sečoveljskih solin nezadržno propadajo. To so pod mentorstvom viš. pred. mag. Valterja Subana iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ugotovili študenti različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Zavedali so se problema degradiranja območja Sečoveljskih solin, zato so iskali način, kako bi solinarske hiške rekonstruirali in jih spremenili v trajnostno samooskrbne projekte.
-
Pametna skupnostna preobrazba evropskega podeželja
Evropska podeželska območja se soočajo s procesi depopulacije, zlasti mladih, kar povzroča staranje demografskega profila. Slednje povzroča številne strukturne težave, kot so manjše število delovnih mest, propadanje infrastrukture in vse manjša ponudba storitev splošnega pomena. Po drugi strani je zaradi razvoja digitalnih tehnologij in povečanja dela na daljavo viden tudi obraten trend – priseljevanje na podeželje, kar je bilo najbolj izrazito v času pandemije COVID-19. Prav omenjene trende je s pametnimi strategijami prilagajanja, razvijanjem novih celostnih rešitev, pa tudi z vključevanjem lokalnega znanja in kulturne dediščine mogoče izkoristiti za rast podeželja.
-
Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji
Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.
