Novice
Prilagodite izpis
-
Umetna inteligenca pospešuje simulacije plazme in odpira nove poti do fuzijske energije
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) so razvili pristop strojnega učenja, ki bistveno pospeši zahtevne fizikalne simulacije plazme v fuzijskih reaktorjih. Z uporabo naprednih nadomestnih modelov lahko raziskovalci bistveno hitreje napovedujejo obnašanje plazme, kar prispeva k učinkovitejšemu razvoju fuzijske energije kot enega ključnih virov trajnostne energije prihodnosti.
-
Prof. dr. Marko Anderluh s UL FFA prejemnik prestižnega projekta MSCA doktorske mreže
Prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo UL je koordinator prestižnega evropskega projekta MSCA doktorske mreže, ki je prejel financiranje evropskega okvirnega programa Obzorje Evropa v višini 4,3 milijone EUR. V okviru projekta LLIMIT bodo partnerji skupaj z doktorskimi študenti razvijali inovativne zdravilne učinkovine za natančno uravnavanje imunskega sistema s tarčnim ciljanjem lektinov.
-
Mlada raziskovalka z UL BF Živa Alif prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”
Živa Alif z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”, ki jo podeljujejo doktorantkam v zadnjem letu študija za izjemne raziskovalne dosežke. Nagrado je prejela za svoje delo na področju družbenih vidikov varstva narave v kmetijstvu.
-
Dr. Ivana Rapoš Božič prejela podoktorsko štipendijo MSCA za raziskavo umetniških praks migrantov
Dr. Ivana Rapoš Božič je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za svoj projekt PaReMAPs – Poti do priznanja skozi umetniške prakse migrantov. Gostila jo bo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer bo raziskavo izvajala pod mentorstvom prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat ter v sodelovanju z raziskovalno skupino Družbena pogodba v 21. stoletju, Inštitutom APIS in Slovenskim etnografskim muzejem. Univerzi v Ljubljani se bo pridružila septembra 2027.
-
Zmagovalka znanstvenega slama je Amina Gačo Jež z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
V Kinu Šiška se je z znanstvenim slamom (Algo)ritem planeta 26. marca 2026 zaključil letošnji Festival hrane za možgane. Na dogodku so raziskovalci na poljuden in zabaven način predstavili različne digitalne rešitve za trajnostno prihodnost. Žirijo in občinstvo je najbolj prepričala Amina Gačo Jež z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Zakaj je vsebnost plina pomembna za kavitacijo: skrita vloga drobnih plinskih mehurčkov
Kavitacija ima ključno vlogo v številnih tehnologijah - od ultrazvočnega čiščenja do kemične obdelave, vendar se lahko zaradi kakovosti tekočine obnaša nepredvidljivo. Nanjo namreč ne vplivajo le raztopljeni plini, ampak tudi drobni neraztopljeni plinski mehurčki.
-
Znani so prejemniki 6. Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani
Ocenjevalna komisija je med prijavami izbrala šest projektov, ki odražajo izrazito interdisciplinarnost ter naslavljajo ključne izzive sodobnega časa. Izbrani projekti segajo na področja trajnostnih materialov, varstva biodiverzitete, medicine, energetike, kakovosti bivanja ter razvoja naprednih terapevtskih rešitev. S svojimi inovacijami prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti, izboljšanju zdravja in kakovosti življenja ter razvoju naprednih tehnologij z neposrednim družbenim učinkom.
-
Skodelica znanja z Evo Mustafa in Gašperjem Koratom: Od študentske ideje do podjetja Nonstop Food
Na marčevski Skodelici znanja smo iskali odgovor na vprašanje, kako lahko študentska ideja preraste v uspešno podjetniško zgodbo. Svojo izkušnjo sta z udeleženci delila Eva Mustafa in Gašper Korat, soustanovitelja podjetja Nonstop Food, ki sta predstavila pot od prvih študentskih poskusov do razvoja inovativnega živilskega podjetja.
-
Podoktorski projekt Marie Skłodowska-Curie, ki izziva ustaljene pripovedi o migrantkah
Dr. Sara Delmedico (Univerza v Cambridgeu) je prejemnica prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru svoje štipendije bo raziskovala, kako so bile italijansko govoreče ženske, ki so se selile iz severne Italije in nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj v ZDA, predstavljene v javnosti in kako so predstavljale same sebe. Njena mentorica bo profesorica Marta Verginella z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Univerza v Ljubljani in Nacionalni raziskovalni svet Italije podpisala sporazum o znanstvenem sodelovanju
Univerza v Ljubljani je 12. marca 2026 podpisala sporazum o sodelovanju z italijanskim Nacionalnim raziskovalnim svetom (Consiglio Nazionale delle Ricerche – CNR), največjo javno raziskovalno ustanovo v Italiji. Sporazum bo okrepil znanstveno sodelovanje med raziskovalci obeh institucij ter spodbudil razvoj skupnih raziskovalnih pobud na različnih področjih znanosti.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Dr. Žiga Malek: Razvoj naprednih prostorskih modelov za bolj trajnostni sektor kmetijstvo, gozdarstvo in ostalo rabo tal
Dr. Malek je predstavil več primerov iz različnih koncev sveta (Evropska unija, Kitajska, amazonski biom), kako lahko s pomočjo inovativnih metod podpiramo odločanje za bolj podnebno odporno in trajnostno rabo tal.
-
Univerza v Ljubljani četrto leto izbrala izjemne mentorice in mentorje
Univerza v Ljubljani spodbuja in nagrajuje raziskovalno odličnost tudi z razpisom za dodatna mentorska mesta, namenjena najboljšim raziskovalcem in raziskovalkam.
-
Avtomatizirana zaznava protislovij v slovenskem pravnem jeziku
Protislovja v zakonodaji in sodni praksi resno ogrožajo pravno varnost, zmanjšujejo konsistentnost pravnega sistema ter otežujejo zanesljivo in predvidljivo razlago prava. Vzpostavitev sistema, ki bi avtomatsko zaznal potencialne protislovne kandidate, zato pomeni pomemben korak k učinkovitejši pravni analizi in razvoju naprednih pravnih informacijskih sistemov.
-
Začetek delovanja Centra odličnosti GreenHer: Slovenija v ospredju evropske dediščinske znanosti
Center odličnosti GreenHer za zeleno dediščinsko znanost je danes začel operativno fazo delovanja, kar predstavlja pomemben mejnik v razvoju prvega interdisciplinarnega centra v Sloveniji, posvečenega trajnostnim raziskavam in inovacijam na področju kulturne dediščine. Center deluje kot avtonomna enota v okviru Univerze v Ljubljani in povezuje številne uveljavljene slovenske raziskovalce na tem področju.
-
Ljubljanski univerzitetni inkubator vodilno slovensko vozlišče zagonskih podjetij na lestvici Financial Timesa
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je na prestižni lestvici "Europe's Leading Start-Up Hubs 2026", ki sta jo pripravila ugledni poslovni časnik Financial Times in raziskovalna platforma Statista, zasedel prvo mesto v Sloveniji ter se uvrstil na 38. mesto med podjetniškimi vozlišči v celotni Evropi.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
Znani rezultati razpisa EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja
Razpis EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja je zbudil veliko zanimanje med partnerji na projektu: trije partnerji (Univerza NOVA Lizbona, Portugalska; Univerza Babeș-Bolyai Cluj-Napoca, Romunija; Univerza v Ljubljani, Slovenija) so predložili kar 26 predlogov. Izbranih je bilo šest projektov, iz vsakega partnerja po dva. Izbrani projekti bodo prejemali sredstva v obdobju dveh let.
-
Dr. Metka Zupančič: Mitokritika - pluridisciplinarnost, analogne povezave in paradoksalna logika
V predavanju je dr. Metka Zupančič predstavila mitokritiko, raziskovalni pristop, ki se je v Franciji oblikoval v šestdesetih letih kot del strukturalističnega obrata. Temelje metode je postavil antropolog Gilbert Durand, ki je s konceptom imaginarnega poudaril ključno vlogo mitov, simbolov in arhetipov v umetnosti, kulturi in našem doživljanju sveta.
