Novice
Prilagodite izpis
-
Odprte so prijave za festival UNI.MINDS 2026!
Vabljeni, da se nam pridružite na letošnjem festivalu UNI.MINDS, ki je namenjen povezovanju posameznikov iz akademskega in gospodarskega okolja. Festival bo potekal med 14. in 30. oktobrom 2026.
-
Univerza v Ljubljani med najuspešnejšim evropskimi univerzami v programu Obzorje Evropa
Univerza v Ljubljani (UL) sodeluje v 251 projektih programa Obzorje Evropa in je z več kot 93,6 milijona evrov pridobljenih sredstev vodilna slovenska organizacija. V II. stebru sodeluje že v 99 projektih, uspešnost njenih prijav pa se je v primerjavi z Obzorjem 2020 več kot podvojila.
-
Znani so prejemniki in prejemnice sredstev HUD sklada Univerze v Ljubljani za leto 2026
Znani so prejemniki sredstev HUD sklada Univerze v Ljubljani za leto 2026, ki s svojimi projekti naslavljajo aktualna družbena vprašanja, kot so humane oblike digitalnega dela, spodbujanje bralne kulture, vključevanje ranljivih skupin v družbo ter medgeneracijski dialog. Ocenjevalna komisija je med številnimi prijavami izbrala devet projektov, ki s povezovanjem humanistike, umetnosti in družboslovja ponujajo inovativne odgovore na sodobne družbene izzive.
-
Ljubljana na evropskem zemljevidu proizvodnje medicinskih radioizotopov
Evropske bolnišnice se redno soočajo s pomanjkanjem radioizotopov (oz. radionuklidov), ključnih za odkrivanje in zdravljenje raka. Projekt IFIGENEIA, pri katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, pripravlja ekosistem za proizvodnjo radioizotopov z novimi tehnologijami, ki bi oskrbo približala bolnikom v regiji.
-
Razvoj jezikovnih modelov v vseh jezikih EU
Univerza v Ljubljani sodeluje v evropskem projektu LLMs4EU (Large Language Models for the European Union), katerega cilj je razviti velike jezikovne modele za vse uradne jezike Evropske unije, tudi za jezike z manj digitalnimi viri, kot je slovenščina.
-
Na Univerzi v Ljubljani pripravili nove smernice za uporabo umetne inteligence
Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo pripravili nove smernice za uporabo umetne inteligence (UI), ki določajo skupna izhodišča za njeno varno, odgovorno, premišljeno in pregledno uporabo v našem akademskem okolju. Smernice veljajo za študente in študentke, pedagoge in pedagoginje, raziskovalce in raziskovalke ter strokovne delavce in delavke, uporabljajo pa se pri učenju, poučevanju, ocenjevanju znanja, raziskovalnem in razvojnem delu ter strokovnih in administrativnih procesih.
-
Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?
Kako ohraniti tla rodovitna, odporna na podnebne spremembe in sposobna dolgoročne pridelave hrane? Odgovore na ta vprašanja v evropskem projektu TRAILS4SOIL iščejo v živih laboratorijih, kjer kmetje, raziskovalci, svetovalci, predstavniki industrije, odločevalci in nevladne organizacije skupaj razvijajo, preizkušajo in vrednotijo regenerativne ter ohranitvene kmetijske prakse.
-
Jan Gimpelj osvojil 3. mesto na World Fuel Cell Conference 2026 na Japonskem
Doktorski študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Jan Gimpelj je na tekmovanju 3-Minute Thesis, ki je potekalo v okviru World Fuel Cell Conference 2026 (WFCC 2026) v Fukuoki na Japonskem, osvojil 3. mesto v konkurenci 16 mladih raziskovalcev iz različnih držav.
-
Morje je več kot vir: raziskava razkriva, kako ga vrednotijo prebivalci severnega Jadrana
Prebivalci severnega Jadrana morja ne doživljajo le kot prostor za turizem ali gospodarsko dejavnost. Zanje predstavlja prostor identitete, dediščine in skupnih vrednot. Zato opozarjajo, da varovanje morja ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja skupnosti in njihove identitete.
-
Zaključek projekta KRPAN: 479 novih evropskih projektov in trajno okrepljena raziskovalna podpora
Junija 2026 se je zaključil projekt KRPAN, financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost in nacionalnih sredstev, ki je pod koordinatorstvom Univerze v Ljubljani povezal pet slovenskih javnih raziskovalnih organizacij – Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Institut »Jožef Stefan«, Univerzo na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper – ter pomembno okrepil njihovo raziskovalno podporo in bistveno presegel zastavljene cilje.
-
Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize
Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.
-
UNI.MINDS 2026: Poziv za raziskovalce k reševanju izzivov slovenskih podjetij
Festival UNI.MINDS 2026 vabi k sodelovanju pri reševanju izzivov slovenskih podjetij. Podjetja Dravske elektrarne Maribor in PCBontime iščeta inovativne ideje in rešitve, ki jih lahko do 10. septembra 2026 oddate prek spletnega obrazca. Izbrane predlagatelje čakata predstavitev ideje in priložnost za neposredno povezovanje s predstavniki podjetij v okviru festivala.
-
Dr. Snežana Popov prejela podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie za projekt SEROTONIN
Dr. Snežana Popov je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za projekt SEROTONIN – Pogled, ki zdravi oči: povezovanje ljudi in opraševalcev s spremljanjem opraševalcev (A Sight for Sore Eyes: Bridging People and Pollinators Through Pollinator Monitoring). Gostiteljica projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer raziskavo izvaja pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Torkarja.
-
Študentska ekipa Superior Engineering osvojila 2. mesto na mednarodnem tekmovanju Formula Student Spain
Študentska ekipa Superior Engineering Univerze v Ljubljani je z električnim dirkalnikom Triglav na mednarodnem tekmovanju Formula Student Spain 2026 osvojila 2. mesto v skupni razvrstitvi električnih formul. Ekipa, ki jo sestavlja kar 70 študentk in študentov članic Univerze v Ljubljani, je posegla po najvišjih mestih v kar štirih dinamičnih disciplinah – med drugim so bili drugi v pospeševanju ter tretji v vzdržljivostni preizkušnji, ki so jo letos prvič uspešno zaključili. Gre za najvidnejši tekmovalni uspeh ekipe v zadnjih letih.
-
Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader
Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svojo doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.
-
Sistem VIDI omogoča precizno pršenje v vinogradih in sadovnjakih
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili VIDI, inovativno rešitev za precizno pršenje v vinogradih, sadovnjakih in drugih trajnih nasadih. Sistem z uporabo tehnologije LiDAR-jem v realnem času zaznava prisotnost, gostoto in obliko vegetacije, določi potreben odmerek ter temu prilagodi nanos posamezne šobe.
-
So bodoči zdravstveni delavci pripravljeni uporabljati telemedicino?
Telemedicina postaja pomembno orodje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razbremenitev preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Njena uspešna uvedba pa ni odvisna le od tehnološkega napredka, temveč tudi od pripravljenosti bodočih zdravstvenih delavcev za njeno uporabo v praksi.
-
Slovenščina dobila svoj veliki generativni jezikovni model GaMS
Raziskovalci UL so razvili veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS, s katerim se slovenščina postavlja ob bok jezikom, za katere že obstajajo napredni odprtokodni modeli umetne inteligence. Dosežek predstavlja pomemben korak k večji tehnološki suverenosti Slovenije, saj omogoča razvoj in uporabo umetne inteligence, prilagojene slovenskemu jeziku, kulturi in potrebam uporabnikov.
-
Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz
Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.
-
Prvo slovensko omrežje za kvantno izmenjavo ključa na osnovi prepletenih fotonov
Člani projekta SiQUID so zgradili prvo slovensko kvantno komunikacijsko omrežje ter razvili prvi industrijski kvantni enkriptor. Dosežki predstavljajo pomemben korak k prihodnjemu kvantnemu internetu, saj bodo kvantne tehnologije v prihodnjih desetletjih pomembno vplivale na varnost komunikacij, računalništvo in merilne tehnologije.
