Novice
Prilagodite izpis
-
Inženirska rešitev za obnovo kraških travnikov
V Laboratoriju za konstruiranje – LECAD Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili krtačni stroj Semenko P200PSJ, ki ga bodo v Parku Škocjanske jame uporabljali za pridobivanje avtohtonih semenskih mešanic in obnovo kraških travnikov. Stroj je prilagojen zahtevnim razmeram na Krasu, kjer zaraščanje vse bolj ogroža biotsko pestra travišča.
-
Mreža univerz The Guild poziva h krepitvi vlaganj v raziskovanje na področju trajnostnosti kot prednostne naloge EU
Mednarodna mreža evropskih raziskovalno usmerjenih univerz The Guild je 24. septembra 2026 objavila skupno izjavo članic zveze o pomenu nadaljnjih vlaganj v raziskave na področju trajnostnosti in reševanja podnebne krize v času vse večje osredotočenosti EU na zagotavljanje konkurenčnosti, odpornosti in varnosti. Pri njeni pripravi je kot članica mreže aktivno sodelovala tudi Univerza v Ljubljani (UL).
-
Kako odporna so slovenska gospodinjstva na poletno pregrevanje?
Vseslovenska raziskava kaže, da pregrevanje pesti že skoraj dve tretjini slovenskih gospodinjstev. Najbolj ranljive so starejše večstanovanjske stavbe z neučinkovitim prezračevanjem, prilagoditve stavb pa najbolj ovirata finančni vložek in tehnične omejitve.
-
Raziskovalci UL FRI prejeli mednarodno nagrado za sooblikovanje sistemov umetne inteligence za vizualno sledenje
Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri sodelujejo tudi štirje raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI), je na evropski konferenci o računalniškem vidu (ECCV) na Švedskem prejela ugledno nagrado Marka Everinghama.
-
Ko se prihranjen čas prelije v novo delo
Umetna inteligenca nam pomaga naloge opraviti hitreje. Toda prihranjeni čas pogosto zapolnimo z novim delom. Raziskave digitalne preobremenjenosti, delovne intenzivnosti in spanja, okrevanja ter človekove trajnosti odpirajo pomembno vprašanje: ali se obnavljamo tako hitro, kot porabljamo svojo energijo?
-
Slovenski raziskovalci prispevali k razkritju sledi globokih jamskih sistemov na avstralskem kraškem ravniku Nullarbor
Kilometre dolge plitve, podolgovate kotanje oziroma podolja na avstralskem ravniku Nullarbor so videti kot široke rečne struge. V resnici jih ni izoblikoval površinski rečni tok, temveč podiranje jam globoko pod površjem. Do teh ugotovitev so prišli slovenski in avstralski raziskovalci, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc, prof. dr. Matej Dolenec, doc. dr. Tomislav Popit in Primož Miklavc z Naravoslovnotehniške fakultete UL in prof. dr. Uroš Stepišnik s Filozofske fakultete UL.
-
Kaj menijo starši o starostnem omejevanju dostopa do družbenih omrežij?
V Sloveniji 83 % staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let, je pokazala raziskava mnenja staršev o vstopu otrok na družbena omrežja in starševskem nadzoru.
-
Od Ljubljane do Čila: raziskovalci UL FMF v enem največjih astronomskih projektov današnjega časa
Mednarodni astronomski projekt 4MOST je le nekaj mesecev po doseženi »prvi svetlobi« uspešno zaključil fazo preverjanja znanstvenega programa. V zgolj treh mesecih je posnel več kot milijon spektrov zvezd in galaksij ter potrdil svojo pripravljenost na sistematično raziskovanje južnega neba. Pomembno vlogo pri projektu imata tudi doc. dr. Gregor Traven in doc. dr. Janez Kos z Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
-
Odprte so prijave za festival UNI.MINDS 2026!
Vabljeni, da se nam pridružite na letošnjem festivalu UNI.MINDS, ki je namenjen povezovanju posameznikov iz akademskega in gospodarskega okolja. Festival bo potekal med 14. in 30. oktobrom 2026.
-
Univerza v Ljubljani med najuspešnejšim evropskimi univerzami v programu Obzorje Evropa
Univerza v Ljubljani (UL) sodeluje v 251 projektih programa Obzorje Evropa in je z več kot 93,6 milijona evrov pridobljenih sredstev vodilna slovenska organizacija. V II. stebru sodeluje že v 99 projektih, uspešnost njenih prijav pa se je v primerjavi z Obzorjem 2020 več kot podvojila.
-
Znani so prejemniki in prejemnice sredstev HUD sklada Univerze v Ljubljani za leto 2026
Znani so prejemniki sredstev HUD sklada Univerze v Ljubljani za leto 2026, ki s svojimi projekti naslavljajo aktualna družbena vprašanja, kot so humane oblike digitalnega dela, spodbujanje bralne kulture, vključevanje ranljivih skupin v družbo ter medgeneracijski dialog. Ocenjevalna komisija je med številnimi prijavami izbrala devet projektov, ki s povezovanjem humanistike, umetnosti in družboslovja ponujajo inovativne odgovore na sodobne družbene izzive.
-
Ljubljana na evropskem zemljevidu proizvodnje medicinskih radioizotopov
Evropske bolnišnice se redno soočajo s pomanjkanjem radioizotopov (oz. radionuklidov), ključnih za odkrivanje in zdravljenje raka. Projekt IFIGENEIA, pri katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, pripravlja ekosistem za proizvodnjo radioizotopov z novimi tehnologijami, ki bi oskrbo približala bolnikom v regiji.
-
Razvoj jezikovnih modelov v vseh jezikih EU
Univerza v Ljubljani sodeluje v evropskem projektu LLMs4EU (Large Language Models for the European Union), katerega cilj je razviti velike jezikovne modele za vse uradne jezike Evropske unije, tudi za jezike z manj digitalnimi viri, kot je slovenščina.
-
Na Univerzi v Ljubljani pripravili nove smernice za uporabo umetne inteligence
Na Univerzi v Ljubljani (UL) smo pripravili nove smernice za uporabo umetne inteligence (UI), ki določajo skupna izhodišča za njeno varno, odgovorno, premišljeno in pregledno uporabo v našem akademskem okolju. Smernice veljajo za študente in študentke, pedagoge in pedagoginje, raziskovalce in raziskovalke ter strokovne delavce in delavke, uporabljajo pa se pri učenju, poučevanju, ocenjevanju znanja, raziskovalnem in razvojnem delu ter strokovnih in administrativnih procesih.
-
Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?
Kako ohraniti tla rodovitna, odporna na podnebne spremembe in sposobna dolgoročne pridelave hrane? Odgovore na ta vprašanja v evropskem projektu TRAILS4SOIL iščejo v živih laboratorijih, kjer kmetje, raziskovalci, svetovalci, predstavniki industrije, odločevalci in nevladne organizacije skupaj razvijajo, preizkušajo in vrednotijo regenerativne ter ohranitvene kmetijske prakse.
-
Jan Gimpelj osvojil 3. mesto na World Fuel Cell Conference 2026 na Japonskem
Doktorski študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Jan Gimpelj je na tekmovanju 3-Minute Thesis, ki je potekalo v okviru World Fuel Cell Conference 2026 (WFCC 2026) v Fukuoki na Japonskem, osvojil 3. mesto v konkurenci 16 mladih raziskovalcev iz različnih držav.
-
Morje je več kot vir: raziskava razkriva, kako ga vrednotijo prebivalci severnega Jadrana
Prebivalci severnega Jadrana morja ne doživljajo le kot prostor za turizem ali gospodarsko dejavnost. Zanje predstavlja prostor identitete, dediščine in skupnih vrednot. Zato opozarjajo, da varovanje morja ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja skupnosti in njihove identitete.
-
Zaključek projekta KRPAN: 479 novih evropskih projektov in trajno okrepljena raziskovalna podpora
Junija 2026 se je zaključil projekt KRPAN, financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost in nacionalnih sredstev, ki je pod koordinatorstvom Univerze v Ljubljani povezal pet slovenskih javnih raziskovalnih organizacij – Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Institut »Jožef Stefan«, Univerzo na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper – ter pomembno okrepil njihovo raziskovalno podporo in bistveno presegel zastavljene cilje.
-
Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize
Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.
-
UNI.MINDS 2026: Poziv za raziskovalce k reševanju izzivov slovenskih podjetij
Festival UNI.MINDS 2026 vabi k sodelovanju pri reševanju izzivov slovenskih podjetij. Podjetja Dravske elektrarne Maribor in PCBontime iščeta inovativne ideje in rešitve, ki jih lahko do 10. septembra 2026 oddate prek spletnega obrazca. Izbrane predlagatelje čakata predstavitev ideje in priložnost za neposredno povezovanje s predstavniki podjetij v okviru festivala.
