Novice
Prilagodite izpis
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih površin?
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natančno metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne površine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samočiščenje ali zaščito pred korozijo.
-
Odprt je 6. razpis za Inovacijski sklad UL. Vabljeni k prijavi!
Iščete način, kako bi svojo inovacijo lažje uresničili in približali trgu? Prijavite se na 6. razpis Inovacijskega sklada Univerze v Ljubljani.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Projekt LIFE Lynx prejel dve prestižni nagradi
Projekt LIFE Lynx, pri katerem je kot partner sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je prejel dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna žirija ga je razglasila za najboljši projekt v Evropi v kategoriji »Varstvo narave in biotska raznovrstnost«, za najboljšega pa ga je izbralo tudi občinstvo.
-
Velik korak naprej pri razumevanju multiple skleroze
Obnova mielina – zaščitne ovojnice, ki ovija živčna vlakna – je eden največjih izzivov pri zdravljenju multiple skleroze. Slovenski raziskovalci so zdaj odkrili pomemben mehanizem, ki bi lahko vodil do novih terapevtskih pristopov za spodbujanje regeneracije živčnega tkiva.
-
Prvi Biotehnološki vrh poudaril pomen sodelovanja med akademsko sfero, industrijo in državo
V ospredju prvega Biotehnološkega vrha so bili razvoj kadrov, strateško povezovanje in krepitev celostnega biotehnološkega ekosistema.
-
Na UL FMF predavanje nobelove nagrajenke prof. dr. Anne L'Huillier
Nobelova nagrajenka, prof. dr. Anne L'Huillier, je na UL FMF imela predavanje z naslovom Atosekundni svetlobni sunki za proučevanje dinamike elektronov.
-
Kako mikro- in nanoplastika (MNP) oblikujeta evropska kmetijska tla
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od plastičnih izdelkov, kot so zastirne folije, rastlinjaki in namakalni sistemi, vendar veliko te plastike ostane v obliki mikro- in nanoplastike v tleh. Kako to vpliva na ekosisteme in proizvodnjo hrane po Evropi. S tem vprašanjem se ukvarja projekt MINAGRIS.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Razumevanje in reševanje izzivov hibridnega dela: ključni izzivi in priložnosti za organizacije
Raziskava razkriva, kako hibridno delo vpliva na dobrobit zaposlenih in organizacijsko kulturo.
-
Eksponat projekta SpaceDent odslej del stalne razstave v Centru Noordung
Na stalni razstavi Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju je svoje mesto dobil eksponat raziskovalnega projekta SpaceDent – prvega slovenskega študentskega projekta, izvedenega v okviru programa ESA Academy Evropske vesoljske agencije (ESA), v sodelovanju z Medicinsko fakulteto UL in Fakulteto za strojništvo UL, kjer so študentje uspešno izvedli simulacijo zobozdravstvenih posegov v breztežnosti med paraboličnim letom.
-
Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco
Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.
-
EU povečuje sredstva za znanost: svobodna znanost je srce evropske družbe in eden od temeljev demokracije
Rektor Univerze v Ljubljani (UL), prof. dr. Gregor Majdič, se je udeležil konference Izberi Evropo (Choose Europe) na pariški univerzi Sorbona, na katero je francoski predsednik Emmanuel Macron povabil rektorje in rektorice evropskih univerz, ki so aktivne v evropskih univerzitetnih zvezah. Francoski predsednik in predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, sta na konferenci predstavila nove mehanizme za privabljanje raziskovalk in raziskovalcev v Evropsko unijo: EU bo za privabljanje raziskovalk in raziskovalcev v Evropo do leta 2027 med drugim namenila pol milijarde evrov.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Nova orodja za boj proti globokim ponaredkom
V svetu, kjer fotografijam in videoposnetkom vse težje zaupamo, prihaja pomemben preboj iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko razvili napreden model, ki z izjemno natančnostjo zazna digitalne ponaredke – tudi tiste najzahtevnejše, ustvarjene z najsodobnejšimi metodami umetne inteligence.
-
Na UL FMF uspešno demonstrirali kvantno prepletenost
Na UL FMF so prvič v Sloveniji javno demonstrirali kvantno prepletenost. Gre za pojav, ki je ključen za varno kvantno komunikacijo, ki omogoča prenos podatkov brez možnosti prestrezanja. Dogodek je potekal v okviru projekta SiQUID, v okviru katerega gradijo prvo slovensko demonstracijsko omrežje za kvantno šifriranje.
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Vabilo k sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami pri poslovnem razvoju tehnologij
Iščemo motivirane in samoiniciativne posameznike, ki bi jih lahko v prihodnje vključili v nadaljnji razvoj tehnologij v zgodnjih fazah razvoja (lahko že od TRL 1 dalje): povezovanje raziskovalnih dosežkov z industrijo ter ustvarjanje priložnosti za komercializacijo in rast; grajenje dolgoročnih odnosov in ekip, prepoznavanje tržnih potencialov tehnologij in spodbujanje inovacij.
-
Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
