Novice
Prilagodite izpis
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Dr. Žiga Malek: Razvoj naprednih prostorskih modelov za bolj trajnostni sektor kmetijstvo, gozdarstvo in ostalo rabo tal
Dr. Malek je predstavil več primerov iz različnih koncev sveta (Evropska unija, Kitajska, amazonski biom), kako lahko s pomočjo inovativnih metod podpiramo odločanje za bolj podnebno odporno in trajnostno rabo tal.
-
Avtomatizirana zaznava protislovij v slovenskem pravnem jeziku
Protislovja v zakonodaji in sodni praksi resno ogrožajo pravno varnost, zmanjšujejo konsistentnost pravnega sistema ter otežujejo zanesljivo in predvidljivo razlago prava. Vzpostavitev sistema, ki bi avtomatsko zaznal potencialne protislovne kandidate, zato pomeni pomemben korak k učinkovitejši pravni analizi in razvoju naprednih pravnih informacijskih sistemov.
-
Začetek delovanja Centra odličnosti GreenHer: Slovenija v ospredju evropske dediščinske znanosti
Center odličnosti GreenHer za zeleno dediščinsko znanost je danes začel operativno fazo delovanja, kar predstavlja pomemben mejnik v razvoju prvega interdisciplinarnega centra v Sloveniji, posvečenega trajnostnim raziskavam in inovacijam na področju kulturne dediščine. Center deluje kot avtonomna enota v okviru Univerze v Ljubljani in povezuje številne uveljavljene slovenske raziskovalce na tem področju.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
Znani rezultati razpisa EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja
Razpis EUTOPIA_HEALTH za (so)financiranje meduniverzitetnih raziskovalnih projektov na področju zdravja je zbudil veliko zanimanje med partnerji na projektu: trije partnerji (Univerza NOVA Lizbona, Portugalska; Univerza Babeș-Bolyai Cluj-Napoca, Romunija; Univerza v Ljubljani, Slovenija) so predložili kar 26 predlogov. Izbranih je bilo šest projektov, iz vsakega partnerja po dva. Izbrani projekti bodo prejemali sredstva v obdobju dveh let.
-
Dr. Metka Zupančič: Mitokritika - pluridisciplinarnost, analogne povezave in paradoksalna logika
V predavanju je dr. Metka Zupančič predstavila mitokritiko, raziskovalni pristop, ki se je v Franciji oblikoval v šestdesetih letih kot del strukturalističnega obrata. Temelje metode je postavil antropolog Gilbert Durand, ki je s konceptom imaginarnega poudaril ključno vlogo mitov, simbolov in arhetipov v umetnosti, kulturi in našem doživljanju sveta.
-
3D-natisnjeni senzorji s samodejnim prilagajanjem na temperaturne spremembe brez dodatnih zaznaval
Raziskovalci Fakultete za strojništvo so razvili revolucionarno metodo, ki 3D-natisnjenim senzorjem omogoča samodejno prilagajanje temperaturnim spremembam brez potrebe po dodatnih temperaturnih senzorjih. Odkritje odpira vrata za široko uporabo pametnih struktur v spremenljivih okoljih, od letala do infrastrukturnih objektov, kjer dosedanje rešitve niso bile dovolj zanesljive ali so bile preveč kompleksne.
-
UL obiskala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams
V sredo, 14. januarja 2026, je Univerzo v Ljubljani (UL) obiskala ena najuspešnejših astronavtk slovenskih korenin, Sunita Williams. V sklopu obiska se je na Fakulteti za matematiko in fiziko UL (UL FMF) srečala z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorjem Papičem, rektorjem UL, prof. dr. Gregorjem Majdičem, dekanom UL FMF, prof. dr. Emilom Žagarjem, in prof. dr. Tomažem Zwittrom.
-
Raziskovalci UL soustvarjajo pametna avtonomna plovila za varnejša morja
Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so sodelovali pri razvoju avtonomnih biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje, ki delujejo v skupini (roju ali jati). Gre za rezultat mednarodnega projekta SABUVIS II, ki se izvaja pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA), poleg slovenskih pa vključuje še partnerje iz Nemčije, Poljske in Portugalske.
-
Izbrali ste najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025
Najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 je novica »Odpadna toplota – problem ali rešitev?«. Med skupno 49 raziskovalnimi dosežki so jo z glasovanjem izbrali bralci in bralke spletne strani ter družbenih omrežij Univerze v Ljubljani.
-
Univerzo v Ljubljani obiskala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams
V sredo, 14. januarja 2026, je Univerzo v Ljubljani (UL) obiskala ena najuspešnejših astronavtk slovenskih korenin, Sunita Williams. V sklopu obiska se je na Fakulteti za matematiko in fiziko UL (UL FMF) srečala z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorjem Papičem, rektorjem UL, prof. dr. Gregorjem Majdičem, dekanom UL FMF, prof. dr. Emilom Žagarjem, in prof. dr. Tomažem Zwittrom. Na UL FMF je imela tudi predavanje za študentke in študente UL. Obisk je nadaljevala na Fakulteti za strojništvo UL (UL FS) z ogledom laboratorijev in delavnic.
-
Razglasitev 13. generacije štipendistk in štipendistov ASEF
Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF) je 13. januarja 2026 razglasila 19 štipendistk in štipendistov, ki se bodo letos odpravili na 10-tedenski raziskovalni obisk na najprestižnejše svetovne univerze. Med prejemniki je kar 16 štipendistk in štipendistov z Univerze v Ljubljani (UL).
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Glasujte za najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 in osvojite pulover UL
Univerza v Ljubljani je z več kot 7.000 raziskovalkami in raziskovalci največja raziskovalna ustanova v Sloveniji. Dosežkov, na katere smo lahko ponosni, res ne manjka. Kateri pa je bil v letu 2025 najbolj zanimiv? Odločate vi!
-
Ustanovljen Kompetenčni center za umetno inteligenco
Slovenija je v decembru 2025 vzpostavila Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI), ki bo prispeval k širjenju znanja, kompetenc in tehnoloških rešitev umetne inteligence (UI) v gospodarstvu, raziskovalnem prostoru, javnem sektorju in širši družbi. Univerza v Ljubljani (UL) bo kot ključna partnerica konzorcija skrbela izobraževalne aktivnosti in strokovno vodenje.
-
Doc. dr. Denis Golež prejemnik prestižnega ERC projekta za utrditev samostojne kariere (Consolidator Grant)
Dr. Denis Golež, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je pridobil enega najprestižnejših evropskih raziskovalnih projektov – ERC Consolidator Grant za utrditev samostojne kariere.
-
Dr. Simon Sedej: Kako podaljšati obdobje zdravega življenja v epidemiji staranja?
Dr. Simon Sedej je biolog in izredni profesor za srčnožilno fiziologijo na Medicinski univerzi v Gradcu, kjer vodi raziskovalno skupino na Oddelku za kardiologijo.
-
Odpadna toplota - problem ali rešitev?
Odpadna toplota bi lahko postala eden ključnih virov čiste energije prihodnosti. Nova prebojna raziskava raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani kaže, da lahko napredne visokotemperaturne toplotne črpalke bistveno zmanjšajo porabo energije, emisije toplogrednih plinov in toplotno obremenjevanje okolja – zlasti v industriji in energetiki.
