Novice
Prilagodite izpis
-
Dvodnevna delavnica mednarodne mreže WHEN o nujnosti krepitve dobrega počutja vseh deležnikov v visokošolskem okolju
Med 13. in 14. junijem 2025 je Univerza v Ljubljani gostila dvodnevno srečanje Hearth Summit Higher Ed mednarodne mreže Wellbeing in Higher Education (WHEN), ki deluje pod okriljem mreže The Wellbeing Project. Dogodka se je udeležilo več kot 70 predstavnikov in predstavnic univerz, raziskovalnih inštitutov ter drugih organizacij s področja izobraževanja iz več kot 15 držav. V ospredju interaktivnih delavnic so bili pogovori o dobrih praksah spodbujanja celostnega dobrega počutja študentov in študentk ter zaposlenih v visokošolskih institucijah. Del programa je bil namenjen tudi pogovorom o povezavi med dobrim počutjem in pomenom krepitve sozvočja med človekom in naravo ter nujnosti krepitve raziskav ter ostalih aktivnosti univerz na tem področju. Stanje naravnega okolja namreč pomembno vpliva tudi na posameznikovo dobro počutje.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Slovenski osnovnošolci brez obveznega računalništva v digitalni dobi
Slovenski učenci dosegajo podpovprečne rezultate pri ustvarjalnem mišljenju v primerjavi z vrstniki iz drugih držav. Čeprav so dosežki slovenskih učencev pri matematiki in naravoslovju nadpovprečni, je opazen primanjkljaj v bralni pismenosti. Dekleta so pri matematiki enako uspešna kot fantje, nekoliko boljša pri naravoslovju in bistveno boljša pri branju.
-
Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?
Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Račkoboti – vozila, ki samostojno vozijo po maketi mesta
Roboti, opremljeni s kamero in senzorji, ki samostojno vozijo, so postali realnost. Spoznajte račkobote, ki so plod raziskovalnega dela doc. dr. Octaviana Machidona s Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI).
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Začel se je projekt DIACOMET: dialog širi obzorja
Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) so pričeli z izvajanjem novega evropskega Horizont projekta DIACOMET. V njem ob slovenski partnerici sodeluje še devet evropskih univerz, medijskih podjetij, nevladnih in raziskovalnih organizacij, ki so se pred kratkim zbrale na uvodnem srečanju na Univerzi Vytautasa Magnusa (VMU) v Litvi.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Prof. dr. Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo
Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka). -
Z nadzorovanim poskusom prvič preverjali uspešnost prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Kmetijstvo prispeva okrog 10 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v Evropski uniji, od tega največji delež govedoreja, zato je v tem kmetijskem sektorju nujno povečati izvajanje kmetijskih praks z manjšimi izpusti.
-
Ponovna vpeljava programa Zdrav življenjski slog bi lahko korenito pripomogla k pokoronskemu okrevanju zmogljivosti naše mladine
Novo objavljena študija skupine SLOfit iz Fakultete za šport na Univerzi v Ljubljani je pokazala, da so lahko programi za dvig telesne zmogljivosti, kot je bil v naših šolah Zdrav življenjski slog, ključni pri preprečevanju debelosti v otroštvu. V razvitih državah bi lahko na ta način preprečili epidemijo otroške debelosti.
