Novice
Prilagodite izpis
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Nova orodja za boj proti globokim ponaredkom
V svetu, kjer fotografijam in videoposnetkom vse težje zaupamo, prihaja pomemben preboj iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko razvili napreden model, ki z izjemno natančnostjo zazna digitalne ponaredke – tudi tiste najzahtevnejše, ustvarjene z najsodobnejšimi metodami umetne inteligence.
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
-
Revolucija v proizvodnji: strojno učenje prinaša natančnejše štancanje pločevine
Napredek v tehnologiji stroja za štancanje pločevine odpira nove možnosti v industrijski proizvodnji. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili napredno metodo, ki s pomočjo strojnega učenja povečuje natančnost in zmanjšuje odpadni material.
-
Kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij?
Snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. To je ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji raziskovala sporazumevanje snežnih leopardov s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
Življenje risa: Kaj razkrivajo vseevropske raziskave?
Risi so izjemni plenilci, ki so se prilagodili življenju v različnih pokrajinah – od arktične tundre do mediteranske makije. A le če jim to dopušča človek. To sta potrdili novi vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Raziskavi ponujata nove vpoglede v način lova risov, njihove prehranjevalne navade ter glavne vzroke smrtnosti.
-
Naj raziskovalni novici leta 2024
V letu 2024 sta bralke in bralce Raziskovalnih dosežkov, ki jih objavljamo na spletnem mestu Univerze v Ljubljani, najbolj navdušili novici "Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS" in "Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah".
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Interreg projekt T4RAIL IT-SI za učinkovitejši prenos informacij v železniškem prometu
Evropa si prizadeva prenesti čim več tovora iz prezasedenih cest na železniški promet. Za ta cilj je ključen učinkovit prenos informacij med deležniki, kar je osrednja tema projekta T4RAIL IT-SI, v katerem sodeluje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (UL FPP).
-
Z umetno inteligenco do boljših raziskav v digitalni humanistiki
Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorja Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za petletni projekt ERA Chair –Artificial Intelligence for Digital Humanities (AI4DH, Umetna inteligenca za digitalno humanistiko). V okviru projekta bo vzpostavljen interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki.
-
Glasujte za naj raziskovalno novico leta 2024!
Univerza v Ljubljani, največja raziskovalna ustanova v Sloveniji, redno predstavlja dosežke svojih raziskovalk in raziskovalcev. V letu 2024 smo v Raziskovalnih dosežkih zbrali 46 novic, ki predstavljajo prebojna odkritja, inovativne rešitve in nove vpoglede v različne znanstvene discipline.
-
Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
-
Sončiti se pod klifom je nevarno!
Zakaj je pešpot Piran-Fiesa pogosto zaprta? Zakaj so se v morju pojavile nove skale? Zakaj so na obali kupi kamenja? Zakaj so v Krajinskem parku Strunjan in Debeli rtič postavljene opozorilne table? Odgovor se skriva v sestavi slovenskih obalnih strmih klifov.
-
Je bila Avstralija bolj namočena kot Slovenija?
Svetovno znani visoki apnenčasti stolpiči v avstralski puščavi Pinnacle Dessert so stari približno 100 tisoč let, Avstralija pa je bila v tistem času celo bolj namočena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Aleš Šoster z Naravoslovnotehniške fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
-
Slovenski osnovnošolci brez obveznega računalništva v digitalni dobi
Slovenski učenci dosegajo podpovprečne rezultate pri ustvarjalnem mišljenju v primerjavi z vrstniki iz drugih držav. Čeprav so dosežki slovenskih učencev pri matematiki in naravoslovju nadpovprečni, je opazen primanjkljaj v bralni pismenosti. Dekleta so pri matematiki enako uspešna kot fantje, nekoliko boljša pri naravoslovju in bistveno boljša pri branju.
