Novice
Prilagodite izpis
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih površin?
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natančno metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne površine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samočiščenje ali zaščito pred korozijo.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Projekt LIFE Lynx prejel dve prestižni nagradi
Projekt LIFE Lynx, pri katerem je kot partner sodelovala tudi Univerza v Ljubljani, je prejel dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna žirija ga je razglasila za najboljši projekt v Evropi v kategoriji »Varstvo narave in biotska raznovrstnost«, za najboljšega pa ga je izbralo tudi občinstvo.
-
Velik korak naprej pri razumevanju multiple skleroze
Obnova mielina – zaščitne ovojnice, ki ovija živčna vlakna – je eden največjih izzivov pri zdravljenju multiple skleroze. Slovenski raziskovalci so zdaj odkrili pomemben mehanizem, ki bi lahko vodil do novih terapevtskih pristopov za spodbujanje regeneracije živčnega tkiva.
-
Kako mikro- in nanoplastika (MNP) oblikujeta evropska kmetijska tla
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od plastičnih izdelkov, kot so zastirne folije, rastlinjaki in namakalni sistemi, vendar veliko te plastike ostane v obliki mikro- in nanoplastike v tleh. Kako to vpliva na ekosisteme in proizvodnjo hrane po Evropi. S tem vprašanjem se ukvarja projekt MINAGRIS.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Razumevanje in reševanje izzivov hibridnega dela: ključni izzivi in priložnosti za organizacije
Raziskava razkriva, kako hibridno delo vpliva na dobrobit zaposlenih in organizacijsko kulturo.
-
Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco
Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Nova orodja za boj proti globokim ponaredkom
V svetu, kjer fotografijam in videoposnetkom vse težje zaupamo, prihaja pomemben preboj iz Univerze v Ljubljani. Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko so skupaj s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko razvili napreden model, ki z izjemno natančnostjo zazna digitalne ponaredke – tudi tiste najzahtevnejše, ustvarjene z najsodobnejšimi metodami umetne inteligence.
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
-
Revolucija v proizvodnji: strojno učenje prinaša natančnejše štancanje pločevine
Napredek v tehnologiji stroja za štancanje pločevine odpira nove možnosti v industrijski proizvodnji. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili napredno metodo, ki s pomočjo strojnega učenja povečuje natančnost in zmanjšuje odpadni material.
-
Kako se sporazumevajo snežni leopardi in kako lahko to pomaga pri spremljanju njihovih populacij?
Snežni leopardi za sporazumevanje uporabljajo sedem različnih vedenj, vonjalna sporočila pa najpogosteje puščajo v ozkih soteskah s pomočjo praskanja po pesku ter s škropljenjem urina na previsnih skalah. To je ugotovila mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v odročnih visokogorjih Altaja v Mongoliji raziskovala sporazumevanje snežnih leopardov s pomočjo vonja. Nova spoznanja bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke mačke.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
Življenje risa: Kaj razkrivajo vseevropske raziskave?
Risi so izjemni plenilci, ki so se prilagodili življenju v različnih pokrajinah – od arktične tundre do mediteranske makije. A le če jim to dopušča človek. To sta potrdili novi vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Raziskavi ponujata nove vpoglede v način lova risov, njihove prehranjevalne navade ter glavne vzroke smrtnosti.
