Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • Mladi na mobilnih telefonih

    Kaj menijo starši o starostnem omejevanju dostopa do družbenih omrežij?

    V Sloveniji 83 % staršev podpira omejitev dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let, je pokazala raziskava mnenja staršev o vstopu otrok na družbena omrežja in starševskem nadzoru.

  • Raziskovalec v laboratoriju

    Ljubljana na evropskem zemljevidu proizvodnje medicinskih radioizotopov

    Evropske bolnišnice se redno soočajo s pomanjkanjem radioizotopov (oz. radionuklidov), ključnih za odkrivanje in zdravljenje raka. Projekt IFIGENEIA, pri katerem sodeluje Univerza v Ljubljani, pripravlja ekosistem za proizvodnjo radioizotopov z novimi tehnologijami, ki bi oskrbo približala bolnikom v regiji.

  • UL GRAFIKE - desktop (4).png

    So bodoči zdravstveni delavci pripravljeni uporabljati telemedicino?

    Telemedicina postaja pomembno orodje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razbremenitev preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Njena uspešna uvedba pa ni odvisna le od tehnološkega napredka, temveč tudi od pripravljenosti bodočih zdravstvenih delavcev za njeno uporabo v praksi.

  • Anja Mrhar

    Kakovost prehrane je povezana z manjšim tveganjem za razvoj demence

    Kakovost prehrane je povezana z manjšim tveganjem za razvoj demence tudi pri starejših odraslih z biološkimi pokazatelji povečanega tveganja za nevrodegenerativne bolezni. To je pokazala nova raziskava, pri kateri je sodelovala asist. Anja Mrhar, mag. inž. preh., raziskovalka in doktorska študentka Biotehniške fakultete UL.

  • Srčne bolezni

    Z visokonapetostnimi električnimi pulzi proti najnevarnejšim srčnim boleznim

    Raziskovalci Univerze v Ljubljani s partnerji v interdisciplinarnem projektu Kardio EP Eksperimentalna in klinična srčna (elektro)fiziologija ter celična in genska terapija z elektroporacijo, razvijajo terapije za zdravljenje širokega spektra srčnih bolezni, od najnevarnejših aritmij do srčnega popuščanja na osnovi elektroporacije.

  • Prof. dr. Marko Anderluh

    Prof. dr. Marko Anderluh s UL FFA prejemnik prestižnega projekta MSCA doktorske mreže

    Prof. dr. Marko Anderluh s Fakultete za farmacijo UL je koordinator prestižnega evropskega projekta MSCA doktorske mreže, ki je prejel financiranje evropskega okvirnega programa Obzorje Evropa v višini 4,3 milijone EUR. V okviru projekta LLIMIT bodo partnerji skupaj z doktorskimi študenti razvijali inovativne zdravilne učinkovine za natančno uravnavanje imunskega sistema s tarčnim ciljanjem lektinov.

  • Migracije

    Podoktorski projekt Marie Skłodowska-Curie, ki izziva ustaljene pripovedi o migrantkah

    Dr. Sara Delmedico (Univerza v Cambridgeu) je prejemnica prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru svoje štipendije bo raziskovala, kako so bile italijansko govoreče ženske, ki so se selile iz severne Italije in nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj v ZDA, predstavljene v javnosti in kako so predstavljale same sebe. Njena mentorica bo profesorica Marta Verginella z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

  • Grafika duševno zdravje

    Duševno zdravje: Skoraj tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, razmišlja o pomoči, a je ne poišče

    Duševno zdravje mladih v Sloveniji predstavlja resen izziv, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z individualnimi pristopi ali znotraj zdravstvenega sistema, temveč zahteva širši razmislek o družbenih odnosih, življenjskih pogojih in možnostih za prihodnost.

  • Ljudje

    Kako izboljšati položaj mladih oskrbovalcev?

    Po Evropi na tisoče otrok in mladih skrbi za bolne, gibalno ovirane ali zasvojene družinske člane – pogosto v tišini in brez priznanja. Mladi oskrbovalci predstavljajo ranljivo in pogosto spregledano skupino, katere potrebe so v javnih politikah večkrat prezrte. Pot do njihovega vključevanja v oblikovanje politik odpira mednarodni projekt OUR VOICES, ki ga izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

  • Zobozdravnik med delom

    Izboljšano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG

    Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostejšimi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih žepkih ob zobeh. Tradicionalne metode čiščenja teh področij pogosto ne dosežejo varno in učinkovito. Čeprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izboljšane možnosti uporabe pri čiščenju.

  • Porezen in Eryngium alpinum

    Kraljica gora se vrača na Porezen

    Botanični vrt Univerze v Ljubljani s pomočjo semenskih bank rešuje redko in ogroženo rastlinsko vrsto – Eryngium alpinum, znano kot kraljica gora ali alpska možina.

  • Starejša gospa za računalnikom

    Na spletu niste nikoli prestari za prevaro – in to napadalci dobro vedo

    S spletnimi prevarami in kibernetskimi grožnjami se vse pogosteje srečujejo tudi starejši. Zaradi manj izkušenj in večje zaupljivosti so pogosto tarča napadalcev, a niso vsi enako ranljivi – njihove digitalne veščine in potrebe se močno razlikujejo.

  • IMG-20250613-WA0012.jpg

    Dvodnevna delavnica mednarodne mreže WHEN o nujnosti krepitve dobrega počutja vseh deležnikov v visokošolskem okolju

    Med 13. in 14. junijem 2025 je Univerza v Ljubljani gostila dvodnevno srečanje Hearth Summit Higher Ed mednarodne mreže Wellbeing in Higher Education (WHEN), ki deluje pod okriljem mreže The Wellbeing Project. Dogodka se je udeležilo več kot 70 predstavnikov in predstavnic univerz, raziskovalnih inštitutov ter drugih organizacij s področja izobraževanja iz več kot 15 držav. V ospredju interaktivnih delavnic so bili pogovori o dobrih praksah spodbujanja celostnega dobrega počutja študentov in študentk ter zaposlenih v visokošolskih institucijah. Del programa je bil namenjen tudi pogovorom o povezavi med dobrim počutjem in pomenom krepitve sozvočja med človekom in naravo ter nujnosti krepitve raziskav ter ostalih aktivnosti univerz na tem področju. Stanje naravnega okolja namreč pomembno vpliva tudi na posameznikovo dobro počutje.

  • Skica glave in zdravil

    Velik korak naprej pri razumevanju multiple skleroze

    Obnova mielina – zaščitne ovojnice, ki ovija živčna vlakna – je eden največjih izzivov pri zdravljenju multiple skleroze. Slovenski raziskovalci so zdaj odkrili pomemben mehanizem, ki bi lahko vodil do novih terapevtskih pristopov za spodbujanje regeneracije živčnega tkiva.

  • Tipkovnica s telefonom in stetoskopom

    Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco

    Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.

  • 2024 - 1740x670px - Rektorat UL (Bor Slana, STA) 14

    Univerza v Ljubljani sprejela Smernice za usklajevanje poklicnega, študijskega in zasebnega življenja

    Univerza v Ljubljani (UL) je marca 2025 sprejela Smernice za usklajevanje poklicnega, študijskega in zasebnega življenja ter daljših odsotnosti zaposlenih oseb ter študentov in študentk, s katerimi želi ustvariti spodbudno in podporno okolje za vse člane naše akademske skupnosti.

  • Cepivo za COVID-19

    Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?

    Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.

  • Najstnik na telefonu

    Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja

    Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.

  • Hrana

    Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics

    Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.

  • Reaziskovanje

    Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul

    Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?