Novice
Prilagodite izpis
-
Duševno zdravje: Skoraj tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, razmišlja o pomoči, a je ne poišče
Duševno zdravje mladih v Sloveniji predstavlja resen izziv, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z individualnimi pristopi ali znotraj zdravstvenega sistema, temveč zahteva širši razmislek o družbenih odnosih, življenjskih pogojih in možnostih za prihodnost.
-
Kako izboljšati položaj mladih oskrbovalcev?
Po Evropi na tisoče otrok in mladih skrbi za bolne, gibalno ovirane ali zasvojene družinske člane – pogosto v tišini in brez priznanja. Mladi oskrbovalci predstavljajo ranljivo in pogosto spregledano skupino, katere potrebe so v javnih politikah večkrat prezrte. Pot do njihovega vključevanja v oblikovanje politik odpira mednarodni projekt OUR VOICES, ki ga izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
-
Izboljšano odstranjevanje zobnih biofilmov z laserjem Er:YAG
Parodontalne in periimplantne bolezni so med najpogostejšimi vzroki za izgubo zob, saj bakterijski biofilmi vztrajno nastajajo v globokih in ozkih žepkih ob zobeh. Tradicionalne metode čiščenja teh področij pogosto ne dosežejo varno in učinkovito. Čeprav laser Er:YAG ni novost, raziskovalci Univerze v Ljubljani raziskujejo njegove izboljšane možnosti uporabe pri čiščenju.
-
Kraljica gora se vrača na Porezen
Botanični vrt Univerze v Ljubljani s pomočjo semenskih bank rešuje redko in ogroženo rastlinsko vrsto – Eryngium alpinum, znano kot kraljica gora ali alpska možina.
-
Na spletu niste nikoli prestari za prevaro – in to napadalci dobro vedo
S spletnimi prevarami in kibernetskimi grožnjami se vse pogosteje srečujejo tudi starejši. Zaradi manj izkušenj in večje zaupljivosti so pogosto tarča napadalcev, a niso vsi enako ranljivi – njihove digitalne veščine in potrebe se močno razlikujejo.
-
Dvodnevna delavnica mednarodne mreže WHEN o nujnosti krepitve dobrega počutja vseh deležnikov v visokošolskem okolju
Med 13. in 14. junijem 2025 je Univerza v Ljubljani gostila dvodnevno srečanje Hearth Summit Higher Ed mednarodne mreže Wellbeing in Higher Education (WHEN), ki deluje pod okriljem mreže The Wellbeing Project. Dogodka se je udeležilo več kot 70 predstavnikov in predstavnic univerz, raziskovalnih inštitutov ter drugih organizacij s področja izobraževanja iz več kot 15 držav. V ospredju interaktivnih delavnic so bili pogovori o dobrih praksah spodbujanja celostnega dobrega počutja študentov in študentk ter zaposlenih v visokošolskih institucijah. Del programa je bil namenjen tudi pogovorom o povezavi med dobrim počutjem in pomenom krepitve sozvočja med človekom in naravo ter nujnosti krepitve raziskav ter ostalih aktivnosti univerz na tem področju. Stanje naravnega okolja namreč pomembno vpliva tudi na posameznikovo dobro počutje.
-
Velik korak naprej pri razumevanju multiple skleroze
Obnova mielina – zaščitne ovojnice, ki ovija živčna vlakna – je eden največjih izzivov pri zdravljenju multiple skleroze. Slovenski raziskovalci so zdaj odkrili pomemben mehanizem, ki bi lahko vodil do novih terapevtskih pristopov za spodbujanje regeneracije živčnega tkiva.
-
Odkrivanje srčnega popuščanja z umetno inteligenco
Srčno popuščanje je eden izmed najpogostejših in klinično zahtevnejših sindromov sodobne medicine, s katerim živi več kot 64 milijonov ljudi po svetu. Ker so njegovi simptomi pogosto nespecifični, je bolezen pogosto spregledana ali napačno diagnosticirana – še posebej v zgodnjih fazah, ko bi bilo zdravljenje najbolj učinkovito. Rešitev za ta izziv predstavlja sistem STRATIFYHF, ki uporablja umetno inteligenco za zgodnje odkrivanje srčnega popuščanja in personalizirano napoved poteka bolezni.
-
Univerza v Ljubljani sprejela Smernice za usklajevanje poklicnega, študijskega in zasebnega življenja
Univerza v Ljubljani (UL) je marca 2025 sprejela Smernice za usklajevanje poklicnega, študijskega in zasebnega življenja ter daljših odsotnosti zaposlenih oseb ter študentov in študentk, s katerimi želi ustvariti spodbudno in podporno okolje za vse člane naše akademske skupnosti.
-
Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Z univerzalnim mehanizmom celičnega gibanja do novih možnosti zdravljenja rakavih obolenj
Migracija celic v telesu je temeljni biološki pojav. Imunske celice po telesu nenehno iščejo patogene snovi, rakave celice pa migrirajo in na ta način povzročajo metastaze. Da bi lažje razumeli migracije imunskih in rakavih celic, so raziskovalci v mednarodni skupini, med drugim doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvili univerzalni fizikalni model gibanja celic. S tem so utrli tudi pot novim možnostim zdravljenja rakavih obolenj.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
-
April 2024, mesec zdravja na Univerzi v Ljubljani
Na Univerzi v Ljubljani aprila v ospredje postavljamo skrb za zdravje in zdrav življenjski slog. Na različnih dogodkih, delavnicah, tečajih in predavanjih boste imeli priložnost okrepiti svojo psihofizično kondicijo in še dodatno poskrbeti za dobro počutje ter kakovost življenja.
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
