Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Snežana Popov prejela podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie za projekt SEROTONIN
Dr. Snežana Popov je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za projekt SEROTONIN – Pogled, ki zdravi oči: povezovanje ljudi in opraševalcev s spremljanjem opraševalcev (A Sight for Sore Eyes: Bridging People and Pollinators Through Pollinator Monitoring). Gostiteljica projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer raziskavo izvaja pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Torkarja.
-
So bodoči zdravstveni delavci pripravljeni uporabljati telemedicino?
Telemedicina postaja pomembno orodje za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in razbremenitev preobremenjenih zdravstvenih sistemov. Njena uspešna uvedba pa ni odvisna le od tehnološkega napredka, temveč tudi od pripravljenosti bodočih zdravstvenih delavcev za njeno uporabo v praksi.
-
Slovenščina dobila svoj veliki generativni jezikovni model GaMS
Raziskovalci UL so razvili veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS, s katerim se slovenščina postavlja ob bok jezikom, za katere že obstajajo napredni odprtokodni modeli umetne inteligence. Dosežek predstavlja pomemben korak k večji tehnološki suverenosti Slovenije, saj omogoča razvoj in uporabo umetne inteligence, prilagojene slovenskemu jeziku, kulturi in potrebam uporabnikov.
-
Podoktorski projekt Marie Skłodowska-Curie, ki izziva ustaljene pripovedi o migrantkah
Dr. Sara Delmedico (Univerza v Cambridgeu) je prejemnica prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru svoje štipendije bo raziskovala, kako so bile italijansko govoreče ženske, ki so se selile iz severne Italije in nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj v ZDA, predstavljene v javnosti in kako so predstavljale same sebe. Njena mentorica bo profesorica Marta Verginella z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Slovenski študenti raziskujejo “vesoljsko majonezo” v breztežnosti
Ekipa CAVE 0g z Univerze v Ljubljani je med 87. paraboličnim poletom Evropske vesoljske agencije raziskovala nastanek emulzij v pogojih breztežnosti – ključni korak k pripravi hrane in zdravil v vesolju.
-
Slovenski arheologi odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so prišli do izjemnega odkritja na Krasu. Odkrili so več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi.
-
UL FE koordinira Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije
Slovenija je vzpostavila Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki ga koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Center bo kot del evropske mreže kompetenčnih centrov prispeval h krepitvi konkurenčnosti Slovenije na strateškem področju raziskav in razvoja čipov in tehnološki suverenosti Evrope.
-
Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prenašamo na nove generacije raziskovalcev?
Ključno vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi študenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preučujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspešnemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev, ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspešnem zaključku doktorata pa pripomore, da ima študent več kot enega mentorja.
-
Digitalna zrelost mladih v Sloveniji
Mladi največ digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v šolah pa pogrešajo več digitalnih vsebin. Največja izziva, s katerima se soočajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost – tako njih samih kot tudi učiteljev in staršev – ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Na spletu niste nikoli prestari za prevaro – in to napadalci dobro vedo
S spletnimi prevarami in kibernetskimi grožnjami se vse pogosteje srečujejo tudi starejši. Zaradi manj izkušenj in večje zaupljivosti so pogosto tarča napadalcev, a niso vsi enako ranljivi – njihove digitalne veščine in potrebe se močno razlikujejo.
-
Dvodnevna delavnica mednarodne mreže WHEN o nujnosti krepitve dobrega počutja vseh deležnikov v visokošolskem okolju
Med 13. in 14. junijem 2025 je Univerza v Ljubljani gostila dvodnevno srečanje Hearth Summit Higher Ed mednarodne mreže Wellbeing in Higher Education (WHEN), ki deluje pod okriljem mreže The Wellbeing Project. Dogodka se je udeležilo več kot 70 predstavnikov in predstavnic univerz, raziskovalnih inštitutov ter drugih organizacij s področja izobraževanja iz več kot 15 držav. V ospredju interaktivnih delavnic so bili pogovori o dobrih praksah spodbujanja celostnega dobrega počutja študentov in študentk ter zaposlenih v visokošolskih institucijah. Del programa je bil namenjen tudi pogovorom o povezavi med dobrim počutjem in pomenom krepitve sozvočja med človekom in naravo ter nujnosti krepitve raziskav ter ostalih aktivnosti univerz na tem področju. Stanje naravnega okolja namreč pomembno vpliva tudi na posameznikovo dobro počutje.
-
Projekt LIFE Lynx nominiran za nagrado LIFE 2025
Projekt LIFE Lynx, pri katerem sta sodelovali Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, je nominiran za prestižno nagrado LIFE za leto 2025. Nagrado podeljujejo najbolj učinkovitim, inovativnim in navdihujočim projektom programa LIFE.
-
Univerza v Ljubljani bo igrala pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske tovarne umetne inteligence
Slovenija je pridobila evropska sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in slovenske tovarne umetne inteligence. Superračunalnik bo prilagojen za gradnjo modelov umetne inteligence in njihovo uporabo, preko tovarne umetne inteligence pa bodo slovenski strokovnjaki vzpostavili ekosistem, ki bo uporabnikom iz podjetij, raziskovalnih organizacij in javnega sektorja na enem mestu nudil ključne storitve za razvoj in uporabo umetne inteligence. Pomembno vlogo pri tem bo igrala tudi Univerza v Ljubljani.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Slovenski osnovnošolci brez obveznega računalništva v digitalni dobi
Slovenski učenci dosegajo podpovprečne rezultate pri ustvarjalnem mišljenju v primerjavi z vrstniki iz drugih držav. Čeprav so dosežki slovenskih učencev pri matematiki in naravoslovju nadpovprečni, je opazen primanjkljaj v bralni pismenosti. Dekleta so pri matematiki enako uspešna kot fantje, nekoliko boljša pri naravoslovju in bistveno boljša pri branju.
-
Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?
Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
