Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • ENR medo.jpg

    Evropska noč raziskovalcev 2024, zdravje in UI

    Umetna inteligenca (UI) je v zadnjih letih postala nepogrešljiv del našega vsakdana, vendar njene omejitve postanejo očitne tam, kjer so potrebne osebne odločitve in spremembe življenjskega sloga. Na Evropski noči raziskovalcev 2024, ki je letos potekala na več kot 300 lokacijah po Evropi, je imela svoji stojnici tudi Medicinska fakulteta UL, aktivnosti na obeh stojnicah pa so bile posvečene prav tem mejam – čeprav lahko UI svetuje in analizira podatke, je končna odgovornost za zdravo življenje še vedno v rokah posameznika.

  • Pravičnost

    Etična umetna inteligenca za dostop do pravnega varstva

    V zadnjem desetletju in zlasti z izbruhom pandemije COVID-19 so se sistemi spletnega reševanja sporov (SRS) hitro razvili, zlasti pri reševanju potrošniških sporov. Ti sistemi ponujajo stroškovno učinkovito, hitrejšo in priročno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Vendar je vključitev umetne inteligence (UI) v SRS sprožila precejšnje etične pomisleke, zlasti glede dostopnosti, odgovornosti in pravičnosti.

  • UL_naslovke (1740 x 670).png

    Univerze v prihodnje čakajo vedno večji izzivi, povezani z raziskovalno varnostjo

    Na pobudo Univerze v Ljubljani je v ponedeljek, 23. septembra 2024, na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal seminar o raziskovalni varnosti v organizaciji združenja LERU, ki povezuje najuglednejše evropske univerze, in sedmih vodilnih srednjeevropskih univerz (združenje LERU CE7). Približno 40 udeležencev se je seznanilo s trenutnimi dejavnostmi, potrebami in željami EU na področju raziskovalne varnosti, predvsem pri mednarodnem sodelovanju, nato pa s pristopi, ki so jih različne univerze članice LERU in LERU CE7 sprejele v smislu aktivnosti in načrtov.

  • umetna inteligenca

    Evropska noč raziskovalcev 2024/2025 – Humanistika, to si ti!

    V petek, 27. septembra 2024, bo v 23 državah potekala Evropska noč raziskovalcev. Letos poteka v okviru projekta Humanistika, to si ti! in v ospredje postavljal eno najbolj aktualnih, in tudi kontroverznih tem sodobnega časa, umetno inteligenco (UI).

  • Pitna voda

    Dvig kakovosti življenja na sušnih področjih s sistemom za proizvodnjo električne energije in sladke vode

    V delih sveta, kjer vse bolj primanjkuje vode, je nujno treba urediti učinkovite in trajnostne sisteme oskrbe z energijo in vodo. Interdisciplinarni projekt PV-W2WFresh spreminja način razmišljanja o sončni energiji in pomanjkanju vode ter je usklajen s cilji trajnostnega razvoja s spodbujanjem čiste energije in razpoložljivosti vode v podeželskih in slabo oskrbovanih regijah. Vrhunska raziskava združuje tehnologijo koncentrirane fotovoltaike (CPV) z inovativnim postopkom razsoljevanja z izhlapevanjem, kar ustvarja sistem, ki ne samo, da proizvaja elektriko, ampak zagotavlja tudi stalen vir čiste sladke pitne vode.

  • Onesnaženje vode

    Nove metode, kako odstranjevati alge iz pitne vode

    Kako odstranjevati alge iz pitne vode? Ker so tradicionalne metode, kot sta na primer koagulacija in sedimentacija, navadno neučinkovite je prof. dr. Matevž Dular iz Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo skupaj s kolegi iz Yangzhou University rešitev iskal v uporabi ultrazvoka in naprednih materialov na osnovi ogljika.

  • Otroci z glasbenimi inštrumenti

    Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?

    Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).

  • Lisica

    Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja

    Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.

  • Skupina ljudi se pelje na avtobusu, vodička govori po mikrofonu, ostali jo poslušajo ali gledajo skozi okno.

    Festival UNI.MINDS 2024 odpira svoja vrata

    Pridružite se na festivalu UNI.MINDS, ki je namenjen povezovanju posameznikov iz akademskega in gospodarskega okolja. Festival bo potekal med 14. in 22. oktobrom 2024.

  • Proteza

    Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja

    Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.

  • Trajnostno komuniciranje

    Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti

    Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.

  • YT VIDEO_NAGRADE1740x670 (1).png

    Za kuliso uspeha: serija videov o idejah, ki so prerasle v nagrajene inovacije UL

    Univerza v Ljubljani ponosno predstavlja izjemne dosežke dobitnikov nagrad Inovacijskega sklada in Rektorjeve nagrade. V seriji videoposnetkov so predstavljene njihove navdihujoče zgodbe, od prvih zamisli do uresničenih prebojev na različnih področjih.

  • E-MOTIKA

    Trajnostna raba tal z E-MOTIKO

    Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.

  • ris desktop.png

    Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem

    Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.

  • Tine Seljak

    Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija

    Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.

  • Tekoči kristali

    Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe

    Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.

  • 16. Mednarodni konferenci za prenos tehnologij1740x670 (1).png

    Poziv za prijavo znanstvenih prispevkov za 17. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij (ITTC)

    Raziskovalci, študenti in mentorji, imate inovativno tehnologijo, ki izhaja iz raziskovalnega dela? Iščete način, kako jo pripeljati na trg? Zbirajo se prijave znanstvenih prispevkov na temo prenosa tehnologij in intelektualne lastnine. Izbrani prijavitelji bodo svoje prispevke predstavili 9. oktobra 2024 v okviru 17. Mednarodne konference o prenosu tehnologij (ITTC), ki bo izvedena v živo ter v virtualni obliki.

  • 2015 - 1740x670px - Dejavnosti UL (Željko Stevanić, IFP) 24

    Poziv k oddaji prispevkov za mednarodno konferenco EUIA25 »Europe in a Fragmenting World«

    European Union in International Affairs EUIA25 poziva k oddaji prispevkov in predlogov panelov za naslednjo konferenco, ki bo potekala v Bruslju od 21. do 23. maja 2025. Mednarodno konferenco soorganizirata partnerski univerzi Zveze EUTOPIA, Vrije Universiteit Brussel in University of Warwick, k oddaji prispevkov pa so vabljeni akademiki, raziskovalci na začetku kariere in doktorski kandidati, še posebej raziskovalci iz držav zunaj EU.

  • Waste4Soil projektna skupina

    Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal

    Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.

  • Razlika v temperaturi

    Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju

    Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.