Novice
Prilagodite izpis
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
-
10 korakov do nacionalnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po priporočilih mreže FitBack
V času, ko so otroci in mladostniki vse bolj izpostavljeni sedenju in zaslonom, se poraja vprašanje, kako obrniti trend nenehnega upadanja njihove telesne zmogljivosti. Nedavna študija, objavljena v Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, v kateri so imeli ključno vlogo raziskovalci skupine SLOfit, ponuja odgovor – s sistematičnim spremljanjem telesne zmogljivosti, tako na ravni posameznika kot populacije. Trenutno poznamo kar nekaj takšnih nacionalnih sistemov – v čem se razlikujejo? Kaj so njihove prednosti in kje omejitve? Predvsem pa, kako na primerih najboljših praks v 10 korakih zasnovati in tudi vzpostaviti takšen sistem?
-
Z univerzalnim mehanizmom celičnega gibanja do novih možnosti zdravljenja rakavih obolenj
Migracija celic v telesu je temeljni biološki pojav. Imunske celice po telesu nenehno iščejo patogene snovi, rakave celice pa migrirajo in na ta način povzročajo metastaze. Da bi lažje razumeli migracije imunskih in rakavih celic, so raziskovalci v mednarodni skupini, med drugim doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, razvili univerzalni fizikalni model gibanja celic. S tem so utrli tudi pot novim možnostim zdravljenja rakavih obolenj.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
-
April 2024, mesec zdravja na Univerzi v Ljubljani
Na Univerzi v Ljubljani aprila v ospredje postavljamo skrb za zdravje in zdrav življenjski slog. Na različnih dogodkih, delavnicah, tečajih in predavanjih boste imeli priložnost okrepiti svojo psihofizično kondicijo in še dodatno poskrbeti za dobro počutje ter kakovost življenja.
-
Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in z odseka za biotehnologijo Inštituta Jožef Stefan odkrili nove mehanizme, povezane z mutacijo v genu C9orf72. Raziskava je pomembna, ker dodatno razkriva vzroke za nastanek dveh bolezni - amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD), posledično pa povečuje možnosti za razvoj novih oblik zdravljenja teh dveh bolezni.
-
Družinska hiperholesterolemija, kljub številnim primerom, še vedno premalo prepoznana in zdravljena
Družinska hiperholesterolemija - podedovana motnja, ki jo spremlja zvišan holesterol LDL oz. t. i. slabi holesterol in povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja – je kljub svoji številčnosti še vedno premalo prepoznana in zdravljena. To je pokazala presečna raziskava »Familial hypercholesterolaemia in children and adolescents from 48 countries: a cross-sectional study«, v kateri so sodelovali raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Dr. Nina Vesel prejela prestižno podoktorsko štipendijo EMBO
Dr. Nina Vesel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO (European Molecular Biology Organization), ki je namenjena podpori mobilnosti podoktorskih raziskovalcev v Evropi in po svetu. To je velik uspeh tako za raziskovalko kot Biotehniško fakulteto UL, ki ji je uspelo privabiti nazaj odlično raziskovalko.
-
Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Skoraj 2,8 milijona evropskih sredstev za inovativne gibalne programe dijakov
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za program zMIGAJ! Ta bo dijakom omogočil tedensko dve dodatni uri zanimive vadbe, ki jo bodo zasnovali skupaj z učiteljem. V današnjem času, ko so mladi vse bolj izpostavljeni stresu, sedečemu načinu življenja in digitalnim zaslonom, ter so najranljivejša skupina za nezdrav življenjski slog, je spodbujanje gibanja ključno za njihovo zdravje in dobro počutje. S tem namreč ne krepijo le telesa, ampak tudi duha, saj redno gibanje dokazano izboljšuje razpoloženje, samopodobo, koncentracijo in učni uspeh. Poleg tega spodbuja socialne vezi, sodelovanje in medsebojno spoštovanje.
-
Raziskovalci UL FFA pridobili Marie Skłodowska-Curie Podoktorsko štipendijo (MSCA Postdoctoral Fellowships) za projekt PROTAG-8
Raziskovalka dr. Nives Hribernik je skupaj z mentorjem prof. Markom Andeluhom pridobila prestižno štipendijo Marie Skłodowska-Curie za raziskave na področju tarčne razgradnje proteinov. Cilj projekta PROTAG-8 je uporabiti metodologijo razvoja molekul PROTAC za tarčno razgradnjo proteina galektin-8. Ta protein igra namreč ključno vlogo pri patološkem razraščanju krvnih in limfnih žil, kar posledično omogoča rast tumorja ter širjenje rakavih celic po telesu in s tem metastazo tumorjev, ki je eden poglavitnih vzrokov smrtnosti bolnikov z rakom. Podobno stanje pa se pojavlja tudi pri drugih boleznih in stanjih, kot so diabetes tipa 2, hipertenzija in debelost.
-
Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
-
Dr. Lea Rems z UL FE uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta
Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi raziskovalka dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) vodila 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
Kako visok bo otrok, ko odraste?
Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje (bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton). Rastno krivuljo otroka s pomočjo umetne inteligence tako primerja z vrstniki, ki so mu najbolj podobni. Napovedi so zato bistveno natančnejše od tistih, ki jih dajejo obstoječe metode napovedovanja višine.
-
Hidrodinamična kavitacija omogoča tudi inaktivacijo virusov z lipidno ovojnico
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Matevža Dularja so v eksperimentalni študiji pokazali, da lahko z uporabo hidrodinamične kavitacije uspešno inaktiviramo virus phi6, ki spada med viruse z lipidno ovojnico. Študija je pomembna, saj je pokazala, da ima hidrodinamična kavitacija pri ambientnih pogojih potencial za inaktivacijo patogenih virusov z ovojnico v vodi. Čeprav primarni prenos virusov z ovojnico ne poteka preko vode, nas je nedavna pandemija opomnila, da moramo biti pripravljeni na najhujše, kajti četudi majhna, obstaja možnost, da bi se v prihodnosti pojavili virusi z ovojnico, ki bi se lahko prenašali z vodo.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
-
Napovedovanje tveganja za kronične bolezni z umetno inteligenco
Projekt SmartCHANGE – inovativna rešitev za korenito zmanjšanje tveganja za kronične nenalezljive bolezni.
Čeprav se zdi, da je prihodnost nekaj, o čemer lahko le ugibamo, začenja Inštitut Jožef Štefan, v sodelovanju z raziskovalno skupino SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v okviru programa Obzorje Evropa, razvijati inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni (KNB; npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka).