Novice
Prilagodite izpis
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Odnos potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov
Center za marketing in odnose z javnostmi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) je v sodelovanju z Oddelkom za poslovno komunikacijo na dunajski ekonomski univerzi opravil raziskavo o odnosih potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov. Pri tem so ugotovili, da je v državah v razvoju trajnost povezana z moralno odgovornostjo in skupnostjo, v razvitih državah pa stvar individualne izbire.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Revolucija v proizvodnji: strojno učenje prinaša natančnejše štancanje pločevine
Napredek v tehnologiji stroja za štancanje pločevine odpira nove možnosti v industrijski proizvodnji. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili napredno metodo, ki s pomočjo strojnega učenja povečuje natančnost in zmanjšuje odpadni material.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
-
Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
-
Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti
Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
Raziskovalci UL FRI razvili novo tehnologijo za učinkovitejše natančno kmetijstvo
Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so dosegli pomemben preboj na področju natančnega kmetijstva z uporabo brezpilotnih letalnikov (UAV) in umetne inteligence (AI). Zaradi omejene računalniške zmogljivosti brezpilotnih letalnikov so slike, pridobljene med poleti, navadno prenesene in analizirane na ločenem računalniku. Doc. dr. Octavian Machidon se je skupaj s sodelavci na projektu AgriAdapt H2020 Smart4All leta 2023 lotil tega izziva in razvil energetsko učinkovit, prilagodljiv okvir, ki omogoča obdelavo slik UAV v realnem času med poletom brezpilotnega letalnika.
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
-
Doc. dr. Jaka Tušek z UL FS prejel sredstva ERC za podporo inovacijskim potencialom elastokalorične tehnologije
Doc. dr. Jaka Tušek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) z raziskovalno skupino razvija elastokalorično tehnologijo hlajenja in ogrevanja. Prebojne raziskave opravljene v sklopu "ERC Starting Grant (StG)" projekta SUPERCOOL so nagradili z uspešno prijavo na "ERC Proof-of-the-concept (PoC) Grant" z E-CO-HEAT projektom, ki zagotavlja podporo inovacijskim potencialom raziskovalnih dosežkov.
-
EKO mesec 2024: sodelujte v EKO izzivih!
Vabljeni na navdihujoč sklop dogodkov, ki na Univerzi v Ljubljani potekajo v okviru Eko meseca. Sodelujte v eko izzivu »Gibam na lasten pogon«, s katerim spodbujamo trajnostno mobilnost in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Pridružite se tudi predavanju o trajnostnem bivanju in e-mobilnosti ter trajnostni prihodnosti, kjer bomo raziskali inovacije za bolj zelen način življenja. Pripravljamo tudi eko pub kviz, kjer boste lahko preizkusili svoje znanje o okoljskih vprašanjih.
-
Srečanje s študentkami iz Univerze Angers v okviru njihovega trajnostno naravnanega obiska Ljubljane
Konec decembra smo na Univerzi v Ljubljani gostili dve skupini francoskih študentk marketinga iz Univerze Angers, ki so v sklopu študijskega projekta pri praktičnem usposabljanju spoznavale Ljubljano kot trajnostno destinacijo. Osrednji namen njihovega projekta, ki temelji na izkustvenem učenju, je bil raziskati, kako se takšne turistične poti lotiti na čim bolj trajnosten način in pri tem upoštevati čim več vidikov, ki k temu (ne)posredno prispevajo (npr. izbira prevoza, destinacije, nastanitve, aktivnosti na potovanju).
-
Nepravilnosti v katalizatorjih za vodikove gorivne celice
Vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb skrbijo za visoko motivacijo pri razvoju nizkoogljičnih tehnologij. Med njimi veliko obetajo gorivne celice, ki kot gorivo uporabljajo vodik. Eno od ovir pri širši komercializaciji tehnologije predstavlja uporaba drage in redke platine v katalizatorjih, zaradi česar njeno količino skušamo zmanjšati, hkrati pa ohraniti ustrezne lastnosti teh materialov. Za reakcijo redukcije kisika, eno od reakcij v gorivni celici, tako uporabljamo katalizatorje z nanodelci iz zlitine platine s cenejšimi prehodnimi kovinami. Ker se med pripravo katalizatorja v strukturi nanodelcev lahko pojavijo tudi določene nepravilnosti, je potrebno podrobno preučiti vpliv vseh vidikov strukture na delovanje v gorivni celici.
-
Čiščenje vode s kavitacijo in razumevanje delovanja mehurčka na bakterijsko celico
Vse večje onesnaževanje okolja in pomanjkanje pitne vode postaja vse večji socialno – ekonomski problem, kjer lahko tehnologija kavitacije pripomore k čistejšemu in bolj zelenemu pristopu čiščenja voda. Kavitacija je fizikalni pojav, ki opisuje fazni prehod iz tekočine v plin in nazaj v tekočino pri konstantni temperaturi. Mehanske, termične in kemijske učinke kavitacije, lahko uporabljamo za različne namene, ena izmed njih je tudi za inaktivacijo mikroorganizmov v pitni in odpadni vodi. Dokazali so, da so celice podvržene poškodbam v neposredni bližini mehurčka. Dodatna numerična analiza je pokazala nastanek mikrocurka kot možen mehanizem poškodovanja celice.
-
S kavitacijo do razgradnje nevidnih onesnaževalcev vode
Raziskovalci Fakultete za strojništvo in Kemijskega inštituta, so izvedli eksperimentalno študijo, kjer so dosegli razgradnjo vodotopnega sintetičnega polimera – poli(vinil alkohola) PVOH z uporabo akustične in hidrodinamske kavitacije. Uporaba PVOH skokovito narašča, posledično pa vse večje količine tega materiala končajo v vodnem ekosistemu. PVOH se pogosto uporablja v tekstilni in papirni industriji ter v gospodinjstvih npr. v obliki kapsul za detergente. Ocenjujejo, da se ga v vodni ekosistem splakuje več tisoč ton letno.
