Novice
Prilagodite izpis
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
Slovenska pametna škatla, razvita na UL FE, se je vrnila z Antarktike
Kako zanesljivi so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), ko ladja pluje skozi najtežje razmere na svetu? Na to vprašanje so odgovorili raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko UL, Inštituta “Jožef Stefan” in Fakultete za pomorstvo in promet UL. Na krovu italijanskega ledolomilca Laura Bassi so izvedli 200-dnevno raziskovalno odpravo. Zbrani podatki so ključnega pomena za razvoj naslednjih generacij avtonomnih ladij.
-
Slovenski študenti raziskujejo “vesoljsko majonezo” v breztežnosti
Ekipa CAVE 0g z Univerze v Ljubljani je med 87. paraboličnim poletom Evropske vesoljske agencije raziskovala nastanek emulzij v pogojih breztežnosti – ključni korak k pripravi hrane in zdravil v vesolju.
-
Kako lahko kapljica razkrije mejo odpornosti vodoodbojnih površin?
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili preprosto, a izjemno natančno metodo, s katero lahko iz ene same kapljice vode ugotovijo, kdaj superhidrofobne površine izgubijo svojo vodoodbojnost. Ta preboj bo pomagal pri razvoju bolj odpornih vodoodbojnih materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v industriji, na primer za hlajenje, samočiščenje ali zaščito pred korozijo.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Kako mikro- in nanoplastika (MNP) oblikujeta evropska kmetijska tla
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od plastičnih izdelkov, kot so zastirne folije, rastlinjaki in namakalni sistemi, vendar veliko te plastike ostane v obliki mikro- in nanoplastike v tleh. Kako to vpliva na ekosisteme in proizvodnjo hrane po Evropi. S tem vprašanjem se ukvarja projekt MINAGRIS.
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Odnos potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov
Center za marketing in odnose z javnostmi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) je v sodelovanju z Oddelkom za poslovno komunikacijo na dunajski ekonomski univerzi opravil raziskavo o odnosih potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov. Pri tem so ugotovili, da je v državah v razvoju trajnost povezana z moralno odgovornostjo in skupnostjo, v razvitih državah pa stvar individualne izbire.
-
Dr. Liju Raju prejemnik MSCA 2024 podoktorske štipendije na UL FKKT
Dr. Liju Raju, podoktorski raziskovalec na Univerzi v Ljubljani, je prejel prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie Action (MSCA) za svoj projekt CHITOCAT. Raziskovalno delo bo opravljal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pod mentorstvom dr. Rossa Jansena van Vuurena.
-
Revolucija v proizvodnji: strojno učenje prinaša natančnejše štancanje pločevine
Napredek v tehnologiji stroja za štancanje pločevine odpira nove možnosti v industrijski proizvodnji. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so razvili napredno metodo, ki s pomočjo strojnega učenja povečuje natančnost in zmanjšuje odpadni material.
-
Digitalni nomadi razkrivajo prihodnost dela: Kaj nam povedo njihove zgodbe na Redditu?
Način dela se je v zadnjih letih močno spremenil, v prihodnjih letih pa bo še bolj digitalno, mobilno in prilagojeno posameznikov. Pomembno vlogo pri tem igrajo digitalni nomadi. Kaj jih žene, da se odločajo za tak način dela, kako oblikujejo svoje kariere in na kakšen način gradijo mreže? Odgovor ponuja raziskava, v kateri je sodeloval tudi prof. dr. Matej Černe iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in v okviru katere so analizirali več kot 66.000 pogovorov na Reddit forumu Digital Nomad.
-
Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
-
Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
-
Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti
Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
Raziskovalci UL FRI razvili novo tehnologijo za učinkovitejše natančno kmetijstvo
Raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so dosegli pomemben preboj na področju natančnega kmetijstva z uporabo brezpilotnih letalnikov (UAV) in umetne inteligence (AI). Zaradi omejene računalniške zmogljivosti brezpilotnih letalnikov so slike, pridobljene med poleti, navadno prenesene in analizirane na ločenem računalniku. Doc. dr. Octavian Machidon se je skupaj s sodelavci na projektu AgriAdapt H2020 Smart4All leta 2023 lotil tega izziva in razvil energetsko učinkovit, prilagodljiv okvir, ki omogoča obdelavo slik UAV v realnem času med poletom brezpilotnega letalnika.
-
Sodelavci UL FKKT pridobili Twinning projekt na področju kontinuirnih (bio)katalitskih procesov
Sodelavci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pod vodstvom prof. dr. Polone Žnidaršič Plazl pridobili Twinning projekt z naslovom Dvojčenje za gradnjo odličnosti in inovativnih rešitev v pretočni katalizi (angl. Twinning for Building Excellence and Innovative Solutions in Flow Catalysis) – FlowCat.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
-
Festival hrane za možgane: O meniju prihodnosti z znanstvenicami in znanstveniki
Univerza v Ljubljani vabi na Festival hrane za možgane, niz interdisciplinarnih dogodkov, pripravljenih po recepturi UL v sodelovanju z Inštitutom "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom. Festivalski meni je trajnostno obarvan in za skupno mizo ob aktualnih družbenih vprašanjih in izzivih vzpostavljanja trajnostnih prehranskih sistemov povezuje raziskovalke in raziskovalce, alumne UL ter študentke in študente. Dogodki, ki bodo med 23. in 25. aprilom, so brezplačni, namenjeni širokemu občinstvu in jih bo (povečini) moč spremljati tudi prek spleta.
