Novice
Prilagodite izpis
-
Kako bodo živi laboratoriji pomagali ohraniti rodovitna in odporna tla?
Kako ohraniti tla rodovitna, odporna na podnebne spremembe in sposobna dolgoročne pridelave hrane? Odgovore na ta vprašanja v evropskem projektu TRAILS4SOIL iščejo v živih laboratorijih, kjer kmetje, raziskovalci, svetovalci, predstavniki industrije, odločevalci in nevladne organizacije skupaj razvijajo, preizkušajo in vrednotijo regenerativne ter ohranitvene kmetijske prakse.
-
Filip Todorovski prejemnik nagrade 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize
Raziskovalec Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Filip Todorovski je prejel nagrado 2026 Oronzio and Niccolò De Nora Foundation Young Author Prize, ki jo podeljuje International Society of Electrochemistry (ISE). Priznanje je prejel za znanstveni članek o vplivu kontaktnega tlaka na delovanje in življenjsko dobo visokotemperaturnih gorivnih celic, objavljen v reviji Electrochimica Acta.
-
Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader
Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svojo doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.
-
Zeleni vodik kot temelj energetske neodvisnosti vojaških baz
Slovenske vojaške baze bi lahko v prihodnje energijo proizvajale same. Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so razvili metodologijo, ki z uporabo obnovljivih virov energije in zelenega vodika omogoča večdnevno energetsko avtonomijo ter zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv. Njeno uporabnost so demonstrirali na primeru energetske prenove vojašnice v Kranju.
-
Dr. Nina Gunde-Cimerman druga Slovenka med člani prestižne organizacije EMBO
Profesorica dr. Nina Gunde-Cimerman z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL je bila izvoljena v organizacijo EMBO (European Molecular Biology Organisation), eno najuglednejših znanstvenih združenj na področju ved o življenju. Kot druga Slovenka in šele šesta raziskovalka oziroma raziskovalec iz Slovenije je prejela priznanje, ki ga mednarodna znanstvena skupnost podeljuje za vrhunske raziskovalne dosežke in izjemen prispevek k razvoju znanosti.
-
Razvoj bolj učinkovite in trajnostne e-mobilnosti
Fakulteta za strojništvo UL bo vodila prebojni raziskovalno-razvojni projekt NEO-TWIN: Naslednja generacija metod, orodij in produktov za inovativno diagnostiko in prognostiko električnih vozil na osnovi digitalnih dvojčkov. Z njim želijo izboljšati diagnostiko baterij in drugih komponent e-vozil, jim podaljšati življenjsko dobo, s tem pa prispevati k še bolj učinkoviti in trajnostni e-mobilnosti.
-
Dr. Jana Bedek je prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska Curie
Dr. Jana Bedek, zaposlena pri Hrvaškem speleobiološkem društvu, je bila pod mentorstvom izr. prof. dr. Ceneta Fišerja iz Biotehniške fakultete UL uspešna na razpisu MSCA podoktorske štipendije.
-
Umetna inteligenca pospešuje simulacije plazme in odpira nove poti do fuzijske energije
Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) so razvili pristop strojnega učenja, ki bistveno pospeši zahtevne fizikalne simulacije plazme v fuzijskih reaktorjih. Z uporabo naprednih nadomestnih modelov lahko raziskovalci bistveno hitreje napovedujejo obnašanje plazme, kar prispeva k učinkovitejšemu razvoju fuzijske energije kot enega ključnih virov trajnostne energije prihodnosti.
-
Mlada raziskovalka z UL BF Živa Alif prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”
Živa Alif z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade L’Oreal-UNESCO “Za ženske v znanosti”, ki jo podeljujejo doktorantkam v zadnjem letu študija za izjemne raziskovalne dosežke. Nagrado je prejela za svoje delo na področju družbenih vidikov varstva narave v kmetijstvu.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
UL FE koordinira Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije
Slovenija je vzpostavila Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si, ki ga koordinira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE). Center bo kot del evropske mreže kompetenčnih centrov prispeval h krepitvi konkurenčnosti Slovenije na strateškem področju raziskav in razvoja čipov in tehnološki suverenosti Evrope.
-
Univerza v Ljubljani z MOL združila moči pri ozelenjevanju avtobusnih nadstrešnic
V okviru projekta NOO ULTRA je Univerza v Ljubljani (UL) v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL v četrtek, 2. oktobra 2025, izvedla ozelenitev dveh nadstrešnic avtobusnih postajališč LPP pri Živalskem vrtu Ljubljana.
-
Podnebne spremembe ogrožajo prihodnost banan
Pridelavo najbolj priljubljenega sadja na svetu – banan – ogrožajo podnebne spremembe, predvsem tropski cikloni. Najbolj bodo prizadete plantaže v jugovzhodni Aziji in na Karibih, kjer bo proizvodnja izpostavljena bistveno večjim tveganjem – na Karibih celo za skoraj 50 %. To razkriva mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Kako mikro- in nanoplastika (MNP) oblikujeta evropska kmetijska tla
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od plastičnih izdelkov, kot so zastirne folije, rastlinjaki in namakalni sistemi, vendar veliko te plastike ostane v obliki mikro- in nanoplastike v tleh. Kako to vpliva na ekosisteme in proizvodnjo hrane po Evropi. S tem vprašanjem se ukvarja projekt MINAGRIS.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
