Prilagodite izpis

Možnost filtriranja zapisov
Ponastavi
  • IMG_0264.jpeg

    Festival Food & Tech Bites: hrana, znanost in film v dialogu

    Pilotna izdaja mednarodnega festivala je sodelujočim predstavila, kako lahko umetnost in dokumentarni film kot načina interpretacije in komuniciranja znanstvenega ter izkustvenega znanja odpirata vprašanja o prehranskih sistemih.

  • 928913f1-6bcc-4d4e-91cb-b8a8771a9b3c.jpg

    EUTOPIA_HEALTH na UL: Od biološkega vpliva digitalnih okolij do izzivov zasvojenosti

    Univerza v Ljubljani je 11. marca v okviru mednarodnega projekta EUTOPIA_HEALTH gostila vsebinsko bogat dan, posvečen prepletu zdravja in digitalizacije. Dogodek je skozi dopoldanski strokovni posvet in popoldanski Science Café ponudil celovit vpogled v prihodnost medicine, kjer tehnologija ni več le zunanji pripomoček, temveč biološki dejavnik, ki vpliva na naš epigenom. Strokovnjaki različnih disciplin so osvetlili pot od naprednih kliničnih rešitev, kot so socialno inteligentni roboti, do nujne regulacije digitalnega trga za zaščito duševnega zdravja uporabnikov

  • BOR_6547_1.jpg

    Samo odgovorni razvoj umetne inteligence bo lahko resnično podpiral trajnostno prihodnost

    Na Fakulteti za računalništvo in informatiko (UL FRI) smo 16. marca 2026 odprli letošnji Festival hrane za možgane z okroglo mizo Kode, ki poganjajo boljši svet: Izzivi in priložnosti razvoja umetne inteligence za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. Dogodek smo posvetili razpravi o tem, kako lahko umetna inteligenca (UI) podpira cilje trajnostnega razvoja ter kje ob tem nastajajo nova okoljska, družbena in etična vprašanja.

  • Globalni satelitski navigacijski sistemi

    Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?

    Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.

  • Sustainability Learning in International Settings 1.jpeg

    Mednarodna konferenca povezala trajnost, družbeno odgovornost in strateško komuniciranje v praksi

    Med 12. in 16. januarjem 2026 je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani potekala mednarodna celotedenska konferenca Sustainability Learning in International Settings, ki je v ospredje postavila trajnost, družbeno odgovornost in komuniciranje v mednarodnem in medkulturnem učnem okolju.

  • Grafika duševno zdravje

    Duševno zdravje: Skoraj tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, razmišlja o pomoči, a je ne poišče

    Duševno zdravje mladih v Sloveniji predstavlja resen izziv, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z individualnimi pristopi ali znotraj zdravstvenega sistema, temveč zahteva širši razmislek o družbenih odnosih, življenjskih pogojih in možnostih za prihodnost.

  • 20251016-01480135.jpg

    Rektorjeva nagrada Univerze v Ljubljani že 15 let nagrajuje najboljše inovacije

    Danes je na Univerzi v Ljubljani potekala slavnostna podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 15. obletnico. Nagrada, ki velja za eno najprestižnejših univerzitetnih priznanj na področju inovacij, že petnajst let spodbuja podjetniški in inovacijski potencial študentov, raziskovalcev in alumnov Univerze v Ljubljani ter krepi povezovanje akademskega znanja z gospodarstvom in družbo.

  • Ljudje

    Kako izboljšati položaj mladih oskrbovalcev?

    Po Evropi na tisoče otrok in mladih skrbi za bolne, gibalno ovirane ali zasvojene družinske člane – pogosto v tišini in brez priznanja. Mladi oskrbovalci predstavljajo ranljivo in pogosto spregledano skupino, katere potrebe so v javnih politikah večkrat prezrte. Pot do njihovega vključevanja v oblikovanje politik odpira mednarodni projekt OUR VOICES, ki ga izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

  • Študentka in mentor

    Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prenašamo na nove generacije raziskovalcev?

    Ključno vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi študenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preučujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspešnemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev, ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspešnem zaključku doktorata pa pripomore, da ima študent več kot enega mentorja.

  • dr. Jasmina Šepetavc

    Doc. dr. Jasmina Šepetavc prejemnica prestižnega projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne poti

    Doc. dr. Jasmina Šepetavc, raziskovalka na Centru za proučevanje kulture in religije (CPKR) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant). Prejela ga je za projekt QEAST.

  • Mlado dekle z mobilnim telefonom

    Digitalna zrelost mladih v Sloveniji

    Mladi največ digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v šolah pa pogrešajo več digitalnih vsebin. Največja izziva, s katerima se soočajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost – tako njih samih kot tudi učiteljev in staršev – ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

  • ui desktop.png

    Generativna umetna inteligenca po hitrosti širjenja prehitela pametne telefone in internet

    Število uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji močno narašča. V enem letu se je število podvojilo. Večina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostejša. Tedensko GenUI uporablja več kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj četrtina. Kljub vse pogostejši uporabi Slovenija še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami.

  • Brezdomec

    Polovica oseb z izkušnjo brezdomstva v Ljubljani je brez doma že pet ali več let

    Brezdomstvo v Sloveniji ni ustrezno naslovljeno. To dokazujejo podatki, da je skoraj polovica brezdomnih oseb v Ljubljani brez doma že pet let ali več, kot glavne vzroke za brezdomstvo pa navajajo družinske in finančne težave.

  • 2025-06-19-nagrade dr. Ane Mayer Kansky-KatjaKodbaSTA

    Na UL že tretjič podelili nagrade dr. Ane Mayer Kansky

    V sredo, 18. junija 2025, je v Zbornični dvorani na Rektoratu UL potekala tretja podelitev nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela. Nagrado so prejeli dr. Matej Perovnik, dr. Faris Kočan, dr. Aleša Bricelj, dr. Duje Kodžoman in dr. Katja Klinar. Pokroviteljica slovesne podelitve je bila predsednica Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.

  • Steklenica ovita z zelenjem

    Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?

    Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.

  • Delo od doma s psom

    Razumevanje in reševanje izzivov hibridnega dela: ključni izzivi in priložnosti za organizacije

    Raziskava razkriva, kako hibridno delo vpliva na dobrobit zaposlenih in organizacijsko kulturo.

  • vetrnice

    Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?

    Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?

  • Cepivo za COVID-19

    Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?

    Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.

  • Odnosi potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov.png

    Odnos potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov

    Center za marketing in odnose z javnostmi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) je v sodelovanju z Oddelkom za poslovno komunikacijo na dunajski ekonomski univerzi opravil raziskavo o odnosih potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov. Pri tem so ugotovili, da je v državah v razvoju trajnost povezana z moralno odgovornostjo in skupnostjo, v razvitih državah pa stvar individualne izbire.

  • Najstnik na telefonu

    Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja

    Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.