Novice
Prilagodite izpis
-
Duševno zdravje: Skoraj tretjina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, razmišlja o pomoči, a je ne poišče
Duševno zdravje mladih v Sloveniji predstavlja resen izziv, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z individualnimi pristopi ali znotraj zdravstvenega sistema, temveč zahteva širši razmislek o družbenih odnosih, življenjskih pogojih in možnostih za prihodnost.
-
Rektorjeva nagrada Univerze v Ljubljani že 15 let nagrajuje najboljše inovacije
Danes je na Univerzi v Ljubljani potekala slavnostna podelitev rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 15. obletnico. Nagrada, ki velja za eno najprestižnejših univerzitetnih priznanj na področju inovacij, že petnajst let spodbuja podjetniški in inovacijski potencial študentov, raziskovalcev in alumnov Univerze v Ljubljani ter krepi povezovanje akademskega znanja z gospodarstvom in družbo.
-
Kako izboljšati položaj mladih oskrbovalcev?
Po Evropi na tisoče otrok in mladih skrbi za bolne, gibalno ovirane ali zasvojene družinske člane – pogosto v tišini in brez priznanja. Mladi oskrbovalci predstavljajo ranljivo in pogosto spregledano skupino, katere potrebe so v javnih politikah večkrat prezrte. Pot do njihovega vključevanja v oblikovanje politik odpira mednarodni projekt OUR VOICES, ki ga izvaja Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.
-
Kako nastaja novo znanje, kdo ga ustvarja in kako ga prenašamo na nove generacije raziskovalcev?
Ključno vlogo pri produkciji znanja igrajo odnosi med doktorskimi študenti in njihovimi mentorji. To posebno obliko znanstvenega sodelovanja preučujejo na Centru za metodologijo in informatiko, UL FDV. Kot ugotavljajo, k uspešnemu prenosu znanja ne prispeva le motivacija mentorirancev ampak tudi kakovost mentorstva. Pri uspešnem zaključku doktorata pa pripomore, da ima študent več kot enega mentorja.
-
Doc. dr. Jasmina Šepetavc prejemnica prestižnega projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne poti
Doc. dr. Jasmina Šepetavc, raziskovalka na Centru za proučevanje kulture in religije (CPKR) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant). Prejela ga je za projekt QEAST.
-
Digitalna zrelost mladih v Sloveniji
Mladi največ digitalnih spretnosti pridobijo od vrstnikov, v šolah pa pogrešajo več digitalnih vsebin. Največja izziva, s katerima se soočajo v digitalnem svetu, sta digitalna nepismenost – tako njih samih kot tudi učiteljev in staršev – ter potreba po digitalnem odklopu. To je pokazala raziskava Digitalna zrelost mladih, ki sta jo izvedli Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Generativna umetna inteligenca po hitrosti širjenja prehitela pametne telefone in internet
Število uporabnikov generativne umetne inteligence (GenUI) v Sloveniji močno narašča. V enem letu se je število podvojilo. Večina jih uporablja ChatGPT, uporaba pa je vse pogostejša. Tedensko GenUI uporablja več kot polovica prebivalcev, vsakodnevno pa skoraj četrtina. Kljub vse pogostejši uporabi Slovenija še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami.
-
Polovica oseb z izkušnjo brezdomstva v Ljubljani je brez doma že pet ali več let
Brezdomstvo v Sloveniji ni ustrezno naslovljeno. To dokazujejo podatki, da je skoraj polovica brezdomnih oseb v Ljubljani brez doma že pet let ali več, kot glavne vzroke za brezdomstvo pa navajajo družinske in finančne težave.
-
Na UL že tretjič podelili nagrade dr. Ane Mayer Kansky
V sredo, 18. junija 2025, je v Zbornični dvorani na Rektoratu UL potekala tretja podelitev nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela. Nagrado so prejeli dr. Matej Perovnik, dr. Faris Kočan, dr. Aleša Bricelj, dr. Duje Kodžoman in dr. Katja Klinar. Pokroviteljica slovesne podelitve je bila predsednica Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Razumevanje in reševanje izzivov hibridnega dela: ključni izzivi in priložnosti za organizacije
Raziskava razkriva, kako hibridno delo vpliva na dobrobit zaposlenih in organizacijsko kulturo.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
-
Odnos potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov
Center za marketing in odnose z javnostmi Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) je v sodelovanju z Oddelkom za poslovno komunikacijo na dunajski ekonomski univerzi opravil raziskavo o odnosih potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov. Pri tem so ugotovili, da je v državah v razvoju trajnost povezana z moralno odgovornostjo in skupnostjo, v razvitih državah pa stvar individualne izbire.
-
Resna igra zmanjšuje obsojanje žrtev in spodbuja prijavo spletnega nasilja
Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pokazala, da lahko resna igra pomembno prispeva k preprečevanju spletnega nasilja. Mladi, ki so sodelovali v izobraževalnem programu, so po delavnicah v manjši meri obsojali žrtve in se bolj zavedali, da je spletno nasilje treba prijaviti. Kljub temu pa rezultati kažejo, da mladim pogosto primanjkuje znanja, kako in kje nasilje prijaviti.
-
Zbiralna akcija besedil v slovenščini
Na Centru za jezikovne vire in tehnologije UL gradijo veliki generativni jezikovni model, imenovan GaMS, ki je podoben modelu Chat GPT in zasnovan posebej za slovenščino. Da bo lahko učinkovito deloval, organizirajo zbiralno akcijo besedil v slovenščini.
-
Generativno umetno inteligenco je v zadnjih treh mesecih uporabljalo 25 % uporabnikov interneta v Sloveniji
Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene univerze UL je junija 2024 opravil raziskavo (n=869) o umetni inteligenci (UI) ter generativni umetni inteligenci (GenUI) v okviru verjetnostnega 1KA panela, ki anketirance izbira slučajnostno iz Centralnega registra prebivalstva.
-
Študenti za odprto in ustvarjalno družbo
V okviru meseca vključevanja in raznolikosti Zveze EUTOPIA so bili predstavljeni študentski projekti, ki so s pomočjo sredstev Zveze EUTOPIA raziskali sodobne težave na področju (ne)vključevanja z namenom iskanja rešitev.
-
Sodelavci UL sodelovali pri izdaji prvega priročnika o odprti znanosti v Sloveniji
Sodelavke in sodelavci UL so v okviru projekta SPOZNAJ sodelovali pri pripravi prvega priročnika o odprti znanosti v Sloveniji z naslovom Spoznaj FAIR. Po besedah urednice dr. Sonje Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov UL FDV je namen priročnika različnim akterkam in akterjem s širokega polja znanstvenih disciplin v slovenskem jeziku predstaviti temeljne pojme o odprti znanosti.
-
Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti
Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.
