Novice
Prilagodite izpis
-
Popolnoma nov koncept izkoriščanja odpadne toplote in sončne energije
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL pod vodstvom doc. dr. Primoža Poredoša so v sodelovanju z raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvili nov koncept koriščenja ultra-nizkotemperaturne (odpadne) toplote s hkratnim vnosom sončne energije in nizkotemperaturne toplote v sistem. Kot prvi na svetu so predstavili popolnoma nov koncept pridobivanja destilirane vode iz slane, neprečiščene vode s toplotno gnano membransko destilacijo (MD).
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
V Sloveniji večina zaposlenih iz tretjih držav s poklicno ali srednješolsko izobrazbo
V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrvaškem in Slovaškem dve tretjini podjetij, na Madžarskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobražene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Madžarskem, kjer je imelo več kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri četrtine zaposlenih tujcev v hrvaških podjetjih imelo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.
-
Vprašljivost standardiziranega testa kavitacije erozije
Inženirji strojništva se pri testiranju materialov pogosto zanašajo na standardizirane postopke. Ker se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da standardizirani test kavitacijske erozije ASTM G32 ni točen, so ga raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljan vzeli pod drobnogled in odkrili njegove pomanjkljivosti.
-
Etična umetna inteligenca za dostop do pravnega varstva
V zadnjem desetletju in zlasti z izbruhom pandemije COVID-19 so se sistemi spletnega reševanja sporov (SRS) hitro razvili, zlasti pri reševanju potrošniških sporov. Ti sistemi ponujajo stroškovno učinkovito, hitrejšo in priročno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Vendar je vključitev umetne inteligence (UI) v SRS sprožila precejšnje etične pomisleke, zlasti glede dostopnosti, odgovornosti in pravičnosti.
-
Dvig kakovosti življenja na sušnih področjih s sistemom za proizvodnjo električne energije in sladke vode
V delih sveta, kjer vse bolj primanjkuje vode, je nujno treba urediti učinkovite in trajnostne sisteme oskrbe z energijo in vodo. Interdisciplinarni projekt PV-W2WFresh spreminja način razmišljanja o sončni energiji in pomanjkanju vode ter je usklajen s cilji trajnostnega razvoja s spodbujanjem čiste energije in razpoložljivosti vode v podeželskih in slabo oskrbovanih regijah. Vrhunska raziskava združuje tehnologijo koncentrirane fotovoltaike (CPV) z inovativnim postopkom razsoljevanja z izhlapevanjem, kar ustvarja sistem, ki ne samo, da proizvaja elektriko, ampak zagotavlja tudi stalen vir čiste sladke pitne vode.
-
Nove metode, kako odstranjevati alge iz pitne vode
Kako odstranjevati alge iz pitne vode? Ker so tradicionalne metode, kot sta na primer koagulacija in sedimentacija, navadno neučinkovite je prof. dr. Matevž Dular iz Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo skupaj s kolegi iz Yangzhou University rešitev iskal v uporabi ultrazvoka in naprednih materialov na osnovi ogljika.
-
Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?
Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
-
Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti
Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.
-
Trajnostna raba tal z E-MOTIKO
Okopalni stroji so v kmetijstvu nuja, vendar pa tlačijo zemljo in predvsem manjšim kmetovalcem in pridelovalcem ne omogočajo okopavanja in odstranjevanja plevela na okolju prijazen in trajnosten način. S tem izzivom so se soočili raziskovalci s Fakultete za strojništvo, ki so skupaj s projektnimi partnerji na projektu Pospešeno okopavanje zelenjave – »MOTIKA« razvili okopalni stroj, namenjen prav manjšim kmetovalcem in pridelovalcem poljščin.
-
Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
Tekoči kristali predstavljajo novo generacijo izvorov kvantne svetlobe
Tekoči kristali so prisotni v našem vsakdanjem življenju v naših TV-jih in telefonskih zaslonih. Po eni strani imajo lastnosti tekočin po drugi pa ureditev na molekulski ravni, kakršno najdemo v kristalih. Na račun tega so izjemno uporabni v namen manipulacije svetlobe. Raziskovalca Aljaž Kavčič ter dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s sodelavci Instituta Jožef Stefan in Instituta “Max-Planck Institute for the Science of Light” v Nemčiji, kot prva dokazala, da tekoče kristale lahko uporabimo tudi za tvorbo kvantne svetlobe s številnimi prednostmi proti obstoječim izvorom.
-
Preoblikovanje odpadne hrane v trajnostne izboljševalce tal
Odpadna hrana predstavlja velik izziv sodobnega časa. Kako jo zmanjšati in koristno uporabiti? S tem izzivom se bodo soočili partnerji na projektu Waste4Soil. V živih laboratorijih bodo iskali nove tehnološke rešitve in produkte za zmanjševanje količine odpadne hrane z reciklažo le-te v izboljševalce tal.
-
Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju
Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.
-
Obnova mokrišč in travniških ekosistemov
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Omenjeni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše ...) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Kako mokrišča in travniške ekosisteme bolje upravljati in prispevati k blaženju podnebne krize in biotske raznovrstnosti?
-
Reorganizacija centrov za socialno delo med deklariranim in dejanskim
Kako uspešna je bila reorganizacija centrov za socialno delo (CSD), ki jo je leta 2018 izvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)? Ministrstvo, zaposleni na CSD in uporabniki imajo različna stališča. To je v doktorskem delu Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja ugotovil dr. Matej Babšek s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Gre za izjemno delo, za katerega je prejel nagrado Mzia Mikeladze, ki jo podeljuje Mreža šol in inštitutov za javno upravo v srednji in vzhodni Evropi (NISPAcee) za izjemna doktorska dela na področju javne uprave in javnih politik.
-
Znanstvenice in znanstveniki do novega načina prepoznavanja bioloških molekul
Za normalen potek vseh življenjskih procesov potrebujemo sodelovanje več biomolekul, na primer različnih proteinov, molekule DNA itd. Pomembno je, da točno določene molekule tvorijo medsebojne 'stike' in tako izvedejo določen biološki proces. A na kakšen način različne molekule "vedo", katera se mora srečati s katero?
