Novice
Prilagodite izpis
-
Dr. Ivana Rapoš Božič prejela podoktorsko štipendijo MSCA za raziskavo umetniških praks migrantov
Dr. Ivana Rapoš Božič je prejela prestižno podoktorsko štipendijo Marie Skłodowska-Curie (MSCA) za svoj projekt PaReMAPs – Poti do priznanja skozi umetniške prakse migrantov. Gostila jo bo Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer bo raziskavo izvajala pod mentorstvom prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat ter v sodelovanju z raziskovalno skupino Družbena pogodba v 21. stoletju, Inštitutom APIS in Slovenskim etnografskim muzejem. Univerzi v Ljubljani se bo pridružila septembra 2027.
-
Zakaj je vsebnost plina pomembna za kavitacijo: skrita vloga drobnih plinskih mehurčkov
Kavitacija ima ključno vlogo v številnih tehnologijah - od ultrazvočnega čiščenja do kemične obdelave, vendar se lahko zaradi kakovosti tekočine obnaša nepredvidljivo. Nanjo namreč ne vplivajo le raztopljeni plini, ampak tudi drobni neraztopljeni plinski mehurčki.
-
Podoktorski projekt Marie Skłodowska-Curie, ki izziva ustaljene pripovedi o migrantkah
Dr. Sara Delmedico (Univerza v Cambridgeu) je prejemnica prestižne podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie. V okviru svoje štipendije bo raziskovala, kako so bile italijansko govoreče ženske, ki so se selile iz severne Italije in nekdanjih avstro-ogrskih ozemelj v ZDA, predstavljene v javnosti in kako so predstavljale same sebe. Njena mentorica bo profesorica Marta Verginella z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Satelit BIOMASS razkriva, koliko ogljika shranjujejo svetovni gozdovi
Satelit BIOMASS Evropske vesoljske agencije prvič omogoča merjenje prostornine gozdne biomase iz vesolja. Novi satelitski podatki razkrivajo, koliko ogljikovega dioksida shranjujejo gozdovi in kako pomembni so za razumevanje podnebnih sprememb. Pri raziskavah in izobraževanju sodelujejo tudi raziskovalci UL FGG.
-
Avtomatizirana zaznava protislovij v slovenskem pravnem jeziku
Protislovja v zakonodaji in sodni praksi resno ogrožajo pravno varnost, zmanjšujejo konsistentnost pravnega sistema ter otežujejo zanesljivo in predvidljivo razlago prava. Vzpostavitev sistema, ki bi avtomatsko zaznal potencialne protislovne kandidate, zato pomeni pomemben korak k učinkovitejši pravni analizi in razvoju naprednih pravnih informacijskih sistemov.
-
Kavitacijski mehurčki: kako lahko “pokajoče” mikroeksplozije ustvarijo boljši hitosan
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta so našli nov, hitrejši in okolju prijaznejši način za pripravo hitosana z nizko molsko maso. Pri svojem delu so izkoristili kavitacijo, čisto, hitro in učinkovito tehnologijo, ki bi lahko nadomestila nekatere manj trajnostne obstoječe metode. S tem so odprli pot razvoju nove generacije materialov, ki jih bomo lahko uporabljali v medicini, farmaciji, prehrani, industriji in okoljskih rešitvah.
-
Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?
Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.
-
3D-natisnjeni senzorji s samodejnim prilagajanjem na temperaturne spremembe brez dodatnih zaznaval
Raziskovalci Fakultete za strojništvo so razvili revolucionarno metodo, ki 3D-natisnjenim senzorjem omogoča samodejno prilagajanje temperaturnim spremembam brez potrebe po dodatnih temperaturnih senzorjih. Odkritje odpira vrata za široko uporabo pametnih struktur v spremenljivih okoljih, od letala do infrastrukturnih objektov, kjer dosedanje rešitve niso bile dovolj zanesljive ali so bile preveč kompleksne.
-
Raziskovalci UL soustvarjajo pametna avtonomna plovila za varnejša morja
Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so sodelovali pri razvoju avtonomnih biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje, ki delujejo v skupini (roju ali jati). Gre za rezultat mednarodnega projekta SABUVIS II, ki se izvaja pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA), poleg slovenskih pa vključuje še partnerje iz Nemčije, Poljske in Portugalske.
-
Izbrali ste najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025
Najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 je novica »Odpadna toplota – problem ali rešitev?«. Med skupno 49 raziskovalnimi dosežki so jo z glasovanjem izbrali bralci in bralke spletne strani ter družbenih omrežij Univerze v Ljubljani.
-
Nova metoda omogoča bistveno natančnejše meritve v motorjih – korak k čistejšim in učinkovitejšim vozilom
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL so sodelovali pri razvoju nove metode merjenja tlaka v motorjih z notranjim zgorevanjem, ki lahko občutno izboljša njihovo učinkovitost in zmanjša emisije. Z njo so dosegli do 48 % bolj natančno določanje sproščanja toplote, do 38 % bolj natančno merjenje hitrosti naraščanja tlaka ter do 13 % bolj natančno merjenje tlaka v valju motorja.
-
Glasujte za najbolj zanimiv raziskovalni dosežek leta 2025 in osvojite pulover UL
Univerza v Ljubljani je z več kot 7.000 raziskovalkami in raziskovalci največja raziskovalna ustanova v Sloveniji. Dosežkov, na katere smo lahko ponosni, res ne manjka. Kateri pa je bil v letu 2025 najbolj zanimiv? Odločate vi!
-
Doc. dr. Denis Golež prejemnik prestižnega ERC projekta za utrditev samostojne kariere (Consolidator Grant)
Dr. Denis Golež, docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in raziskovalec na Odseku za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, je pridobil enega najprestižnejših evropskih raziskovalnih projektov – ERC Consolidator Grant za utrditev samostojne kariere.
-
Odpadna toplota - problem ali rešitev?
Odpadna toplota bi lahko postala eden ključnih virov čiste energije prihodnosti. Nova prebojna raziskava raziskovalcev Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani kaže, da lahko napredne visokotemperaturne toplotne črpalke bistveno zmanjšajo porabo energije, emisije toplogrednih plinov in toplotno obremenjevanje okolja – zlasti v industriji in energetiki.
-
Zakaj majhne razlike v materialih odločajo o velikih prihrankih energije?
Že majhne statistične razlike v lastnostih magnetokaloričnih materialov pomembno vplivajo na učinkovitost prihodnjih okolju prijaznih magnetokaloričnih hladilnih naprav, ugotavljajo raziskovalci Fakultete za strojništvo UL. Te ugotovitve lahko prispevajo k razvoju robustnih in zanesljivih hladilnih sistemov ter toplotnih črpalk brez škodljivih hladiv.
-
Slovenska pametna škatla, razvita na UL FE, se je vrnila z Antarktike
Kako zanesljivi so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), ko ladja pluje skozi najtežje razmere na svetu? Na to vprašanje so odgovorili raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko UL, Inštituta “Jožef Stefan” in Fakultete za pomorstvo in promet UL. Na krovu italijanskega ledolomilca Laura Bassi so izvedli 200-dnevno raziskovalno odpravo. Zbrani podatki so ključnega pomena za razvoj naslednjih generacij avtonomnih ladij.
-
Slovenija pridobila Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer
V evropskem partnerstvu se v okviru Univerze v Ljubljani (UL) oblikuje Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer. V njem bo zaživela interdisciplinarna skupnost raziskovalcev, od arheologov do kemikov, od računalniških strokovnjakov do konservatorjev-restavratorjev, ki bodo razvijali nova znanja na področju razumevanja in upravljanja kulturne dediščine. Projekt razvoja Centra odličnosti vodi prof. dr. Matija Strlič z UL.
-
Doc. dr. Meta Sterniša prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award
Doc. dr. Meta Sterniša z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je prejemnica nagrade Danubius Young Scientist Award, ki jo podeljujejo mladim raziskovalkam in raziskovalcem z izjemnimi dosežki na svojem področju. Nagrado je prejela za svoj znanstveni prispevek na področju živilskih znanosti in mikrobiologije.
-
Raziskovalke in raziskovalci UL FMF odkrili supermasivno črno luknjo v zgodnjem Vesolju
Ekipa astrofizikov Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) je s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa James Webb odkrila aktivno supermasivno črno luknjo v galaksiji, ki je obstajala le približno 570 milijonov let po velikem poku. Galaksija CANUCS-LRD-z8.6, ki sodi med t. i. rdeče pikice – kompaktne, rdeče in zelo oddaljene galaksije, ki že dolgo begajo astronome – predstavlja ključen del sestavljanke o nastanku zgodnjih galaksij in črnih lukenj. Odkritje izziva obstoječe teorije o razvoju Vesolja in povezuje prve črne luknje s svetlimi kvazarji, ki jih opazujemo danes.
-
Slovenski študenti raziskujejo “vesoljsko majonezo” v breztežnosti
Ekipa CAVE 0g z Univerze v Ljubljani je med 87. paraboličnim poletom Evropske vesoljske agencije raziskovala nastanek emulzij v pogojih breztežnosti – ključni korak k pripravi hrane in zdravil v vesolju.
