Novice
Prilagodite izpis
-
Naj raziskovalni novici leta 2024
V letu 2024 sta bralke in bralce Raziskovalnih dosežkov, ki jih objavljamo na spletnem mestu Univerze v Ljubljani, najbolj navdušili novici "Novo odkritje, pomembno za raziskovanje in zdravljenje demence in ALS" in "Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah".
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Interreg projekt T4RAIL IT-SI za učinkovitejši prenos informacij v železniškem prometu
Evropa si prizadeva prenesti čim več tovora iz prezasedenih cest na železniški promet. Za ta cilj je ključen učinkovit prenos informacij med deležniki, kar je osrednja tema projekta T4RAIL IT-SI, v katerem sodeluje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (UL FPP).
-
Z umetno inteligenco do boljših raziskav v digitalni humanistiki
Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI UL) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorja Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za petletni projekt ERA Chair –Artificial Intelligence for Digital Humanities (AI4DH, Umetna inteligenca za digitalno humanistiko). V okviru projekta bo vzpostavljen interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki.
-
Glasujte za naj raziskovalno novico leta 2024!
Univerza v Ljubljani, največja raziskovalna ustanova v Sloveniji, redno predstavlja dosežke svojih raziskovalk in raziskovalcev. V letu 2024 smo v Raziskovalnih dosežkih zbrali 46 novic, ki predstavljajo prebojna odkritja, inovativne rešitve in nove vpoglede v različne znanstvene discipline.
-
Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
-
Sončiti se pod klifom je nevarno!
Zakaj je pešpot Piran-Fiesa pogosto zaprta? Zakaj so se v morju pojavile nove skale? Zakaj so na obali kupi kamenja? Zakaj so v Krajinskem parku Strunjan in Debeli rtič postavljene opozorilne table? Odgovor se skriva v sestavi slovenskih obalnih strmih klifov.
-
Je bila Avstralija bolj namočena kot Slovenija?
Svetovno znani visoki apnenčasti stolpiči v avstralski puščavi Pinnacle Dessert so stari približno 100 tisoč let, Avstralija pa je bila v tistem času celo bolj namočena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Aleš Šoster z Naravoslovnotehniške fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
-
Slovenski osnovnošolci brez obveznega računalništva v digitalni dobi
Slovenski učenci dosegajo podpovprečne rezultate pri ustvarjalnem mišljenju v primerjavi z vrstniki iz drugih držav. Čeprav so dosežki slovenskih učencev pri matematiki in naravoslovju nadpovprečni, je opazen primanjkljaj v bralni pismenosti. Dekleta so pri matematiki enako uspešna kot fantje, nekoliko boljša pri naravoslovju in bistveno boljša pri branju.
-
Popolnoma nov koncept izkoriščanja odpadne toplote in sončne energije
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL pod vodstvom doc. dr. Primoža Poredoša so v sodelovanju z raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvili nov koncept koriščenja ultra-nizkotemperaturne (odpadne) toplote s hkratnim vnosom sončne energije in nizkotemperaturne toplote v sistem. Kot prvi na svetu so predstavili popolnoma nov koncept pridobivanja destilirane vode iz slane, neprečiščene vode s toplotno gnano membransko destilacijo (MD).
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
V Sloveniji večina zaposlenih iz tretjih držav s poklicno ali srednješolsko izobrazbo
V Bolgariji in Sloveniji je delavce iz tretjih držav zaposlovalo 80 % podjetij, na Hrvaškem in Slovaškem dve tretjini podjetij, na Madžarskem pa zgolj tretjina. Najbolj izobražene tuje delavce so zaposlovala podjetja v Bolgariji in na Madžarskem, kjer je imelo več kot 40 % tujcev univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani je tri četrtine zaposlenih tujcev v hrvaških podjetjih imelo osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, v Sloveniji in na Slovaškem pa je bilo takšnih približno 60 %.
-
Vprašljivost standardiziranega testa kavitacije erozije
Inženirji strojništva se pri testiranju materialov pogosto zanašajo na standardizirane postopke. Ker se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da standardizirani test kavitacijske erozije ASTM G32 ni točen, so ga raziskovalci Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljan vzeli pod drobnogled in odkrili njegove pomanjkljivosti.
-
Etična umetna inteligenca za dostop do pravnega varstva
V zadnjem desetletju in zlasti z izbruhom pandemije COVID-19 so se sistemi spletnega reševanja sporov (SRS) hitro razvili, zlasti pri reševanju potrošniških sporov. Ti sistemi ponujajo stroškovno učinkovito, hitrejšo in priročno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Vendar je vključitev umetne inteligence (UI) v SRS sprožila precejšnje etične pomisleke, zlasti glede dostopnosti, odgovornosti in pravičnosti.
-
Dvig kakovosti življenja na sušnih področjih s sistemom za proizvodnjo električne energije in sladke vode
V delih sveta, kjer vse bolj primanjkuje vode, je nujno treba urediti učinkovite in trajnostne sisteme oskrbe z energijo in vodo. Interdisciplinarni projekt PV-W2WFresh spreminja način razmišljanja o sončni energiji in pomanjkanju vode ter je usklajen s cilji trajnostnega razvoja s spodbujanjem čiste energije in razpoložljivosti vode v podeželskih in slabo oskrbovanih regijah. Vrhunska raziskava združuje tehnologijo koncentrirane fotovoltaike (CPV) z inovativnim postopkom razsoljevanja z izhlapevanjem, kar ustvarja sistem, ki ne samo, da proizvaja elektriko, ampak zagotavlja tudi stalen vir čiste sladke pitne vode.
-
Nove metode, kako odstranjevati alge iz pitne vode
Kako odstranjevati alge iz pitne vode? Ker so tradicionalne metode, kot sta na primer koagulacija in sedimentacija, navadno neučinkovite je prof. dr. Matevž Dular iz Laboratorija za vodne in turbinske stroje (LVTS) na Fakulteti za strojništvo skupaj s kolegi iz Yangzhou University rešitev iskal v uporabi ultrazvoka in naprednih materialov na osnovi ogljika.
-
Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?
Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
-
Razvoj komuniciranja trajnosti je ključ do boljše prihodnosti
Komuniciranje trajnosti postaja pri reševanju perečih okoljskih in družbenih vprašanj vse pomembnejše. Če je učinkovito, lahko prispeva k hitrejšemu sprejemanju trajnostnih praks in izboljšanju javnega zavedanja. Pri tem pa se ne sme ukvarjati le s tem, kako se izogniti zelenemu zavajanju, temveč tudi s tem, kako deležnike učinkovito vključiti v kompleksne trajnostne izzive.
