Novice
Prilagodite izpis
-
Podnebne spremembe ogrožajo prihodnost banan
Pridelavo najbolj priljubljenega sadja na svetu – banan – ogrožajo podnebne spremembe, predvsem tropski cikloni. Najbolj bodo prizadete plantaže v jugovzhodni Aziji in na Karibih, kjer bo proizvodnja izpostavljena bistveno večjim tveganjem – na Karibih celo za skoraj 50 %. To razkriva mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
-
Kako vzpostaviti odnos s trajnostno naravnanimi potrošniki?
Za uspešen prehod k bolj trajnostni družbi potrebujemo empatično, verodostojno in strateško konsistentno komuniciranje, ki zna nagovoriti potrošnika ne samo kot kupca, ampak tudi kot družbeno odgovornega posameznika, vpetega v odnose z drugimi, in z naravo.
-
Kako mikro- in nanoplastika (MNP) oblikujeta evropska kmetijska tla
Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od plastičnih izdelkov, kot so zastirne folije, rastlinjaki in namakalni sistemi, vendar veliko te plastike ostane v obliki mikro- in nanoplastike v tleh. Kako to vpliva na ekosisteme in proizvodnjo hrane po Evropi. S tem vprašanjem se ukvarja projekt MINAGRIS.
-
Mikroreaktorji prihodnosti za učinkovito čiščenje odpadnih voda s hidroksilnimi radikali
Problematika čiščenja odpadnih voda postaja vse bolj pereča v sodobni družbi, kar se odraža tudi v intenzivnih raziskavah na tem področju. Konvencionalni postopki čiščenja namreč vse težje zadostujejo vse večji raznolikosti onesnaževal, ki končajo v različnih vodnih telesih – tako v površinskih kot tudi v podzemnih vodah. Zato se veliko naporov vlaga v razvoj novih tehnoloških pristopov za reševanje tega izziva, pri čemer kavitacija izkazuje potencial kot ena izmed obetavnih tehnologij.
-
Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
-
Kako obogatiti prehransko vrednost moke - sodelovanje med slovensko industrijo in akademsko sfero
Raziskovalcem Biotehniške fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je uspelo razviti postopek za izboljšanje prehranske vrednosti grahove moke z mlečnokislinsko fermentacijo. Interdisciplinarna študija, izvedena v sodelovanju s slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem, presega akademske meje in predstavlja velik pomen in komercialno vrednost za uporabo tehnologije tudi v industriji.
-
Kako se spreminjajo nanodelci za uporabo v gorivnih celicah
Gorivne celice s protonsko izmenjalno membrano kot gorivo uporabljajo vodik in predstavljajo eno od možnih alternativ motorjem na notranje zgorevanje, ki delujejo na fosilna goriva. Širši razmah gorivnih celic in s tem možnost zmanjšanja količine emisij toplogrednih plinov preprečuje njihova cena. Za svoje učinkovito delovanje namreč potrebujejo drago in redko kovino platino.
-
Interreg projekt T4RAIL IT-SI za učinkovitejši prenos informacij v železniškem prometu
Evropa si prizadeva prenesti čim več tovora iz prezasedenih cest na železniški promet. Za ta cilj je ključen učinkovit prenos informacij med deležniki, kar je osrednja tema projekta T4RAIL IT-SI, v katerem sodeluje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani (UL FPP).
-
Je bila Avstralija bolj namočena kot Slovenija?
Svetovno znani visoki apnenčasti stolpiči v avstralski puščavi Pinnacle Dessert so stari približno 100 tisoč let, Avstralija pa je bila v tistem času celo bolj namočena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Aleš Šoster z Naravoslovnotehniške fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
-
Popolnoma nov koncept izkoriščanja odpadne toplote in sončne energije
Raziskovalci Fakultete za strojništvo UL pod vodstvom doc. dr. Primoža Poredoša so v sodelovanju z raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvili nov koncept koriščenja ultra-nizkotemperaturne (odpadne) toplote s hkratnim vnosom sončne energije in nizkotemperaturne toplote v sistem. Kot prvi na svetu so predstavili popolnoma nov koncept pridobivanja destilirane vode iz slane, neprečiščene vode s toplotno gnano membransko destilacijo (MD).
-
Biotehniška fakulteta UL do 2,5 milijona evropskih sredstev za projekt ERA Chair - Foodomics
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) je bila uspešna na razpisu evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Pridobila je 2,5 milijona evrov za projekt ERA Chair – Chair of Metabolomic in food and nutrition (Foodomics), v okviru katerega bo vzpostavljen nov interdisciplinarni Center za metabolomiko.
-
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja
Prostoživeče živali so dober pokazatelj onesnaženosti okolja, ki vpliva na celoten ekosistem. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je zato v sodelovanju z Ekonomsko in Biotehniško fakulteto odločila za raziskavo, v kateri preverjajo količino strupov v tkivih pri nekaterih živalskih vrstah v Sloveniji.
-
Fakulteta za strojništvo uspešna na razpisu MSCA Mreže doktorskega študija
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo je bila uspešna na razpisu Obzorje Evropa Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Mreže doktorskega študija s projektom UPCYCLE – Razširjanje globokih poti pretvorbe za težko reciklabilne biogene odpadke. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih kandidatov, od tega trije v Sloveniji. Projekt koordinira Politecnico di Milano, UL FS pa nastopa v vlogi partnerja.
-
Uporaba umetne inteligence za napovedovanje variacij procesnih pogojev pri selektivnem laserskem taljenju
Doc. dr. Dominik Kozjek, raziskovalec Laboratorija za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo (LAMPA) Fakultete za strojništvo UL, je v sodelovanju z raziskovalci Univerze Northwestern University (Illinois, ZDA), raziskovalnim laboratorijem ameriške vojske in podjetjem DMG MORI Advanced Solutions razvil novo metodo napovedovanja variacij temperature bazena taline pri procesu selektivnega laserskega taljenja kovinskega prahu.
-
Obnova mokrišč in travniških ekosistemov
Travniški in mokriščni ekosistemi opravljajo različne funkcije, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst in človekovih dejavnosti. Omenjeni ekosistemi so zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb (suša, izhlapevanje, erozija, razpoke, poškodbe ruše ...) in spremenjene rabe ter vnašanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali jih zelo hitro izgubljamo. Kako mokrišča in travniške ekosisteme bolje upravljati in prispevati k blaženju podnebne krize in biotske raznovrstnosti?
-
LANDLABS - Krajinski laboratoriji: oblikovalske strategije za trajnostne in lepe krajine antropocena
Kako je mogoče odlagališča odpadkov, rudarska območja ali koridorje prometne infrastrukture, ki so del naše urbane krajine, preoblikovati v trajnostne in lepe kraje? Kako je v njih mogoče vzpostaviti sobivanje ljudi, živali, rastlin, voda, tal in tehničnih prvin? Tem vprašanjem se bo posvetil LANDLABS, doktorski študijski projekt na področju umetnosti, ki je aprila 2024 uspešno pridobil sredstva na razpisu Marie Sklodowska-Curie mreže doktorskega študija.
-
-
Izkoriščanje nizkih temperatur vesolja za okolju prijazno hlajenje stavb in naprav na oddaljenih lokacijah
Doc. dr. Primož Poredoš je v sodelovanju s sodelavci Laboratorija za okoljske tehnologije v zgradbah Fakultete za strojništvo UL in raziskovalci inovacijske ekipe ITEWA Univerze v Šanghaju razvil koncentrator na osnovi AsymSkyCool metode, ki omogoča hlajenje stavb in naprav popolnoma brez rabe električne energije. Koncentrator izkorišča »hlad vesolja« – izredno nizke temperature globokega vesolja, pri čemer tovrstni koncentrator lahko doseže tudi do minus 15 °C glede na okolico – ter ga s posebno metodo koncentrira in usmeri proti viru toplote. Z uporabo vesolja kot vira hladu omogoča okolju prijazno, učinkovito in trajnostno hlajenje naprav, ki so veliki porabniki električne energije, kot so npr. LED-luči, baterije in električni motorji.
-
BF UL prejemnica koordinatorskega projekta MSCA Mreže doktorskega študija
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je prejemnica prestižnega projekta razpisa Marie Skłodowska-Curie Actions Mreže doktorskega študija. Oddelek za agronomijo BF UL bo v naslednjih štirih letih koordiniral projekt z naslovom ViroiDoc - Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo v vrednosti 2,5 milijona evrov. Nosilci projekta so prof. dr. Nataša Štajner, doc. dr. Sabina Berne in prof. dr. Jernej Jakše.
-
Naš planet na krožniku: kritični razmisleki o trajnostnih prehranskih sistemih
Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?
